Page 19 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 19
nost na družbeno
prisilnem delu1
Maja Breznik
Sestavek je »ločeno mnenje« članice Sveta za znanost in tehnologijo, ki se nanaša na
pravkar objavljena izhodišča za nacionalni raziskovalni in inovacijski programu (NRIP)
do leta 2020. Svet je dal soglasje za vrtoglave spremembe v znanstveni politiki in popu-
stil zahtevam članov iz gospodarstva do tiste mere, da je v prihodnosti lahko ogrožena slo-
venska znanstvena in teoretska produkcija. V članku bom s konkretnimi ponazoritvami,
ne da bi obnavljala uradniški žargon iz dokumenta, ki ga lahko preberete na spletni stra-
ni Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, poskušala opisati pogubne učin-
ke predlaganih ukrepov.
Sovražni prevzem znanosti
Sovražni prevzem najavlja že preimenovanje nacionalnega programa za »raziskave in
razvoj« v program za »raziskave in inovacije«. Dokument je že doslej uporabljal izraz iz
korporacijskega besedišča, ki označuje ustrezne oddelke v podjetjih kot oddelke za »raz-
iskave in razvoj«, »research and development«. Izraz »razvoj« je zamenjala beseda »ino-
vacije«: prejšnje prisilno povezovanje znanosti z gospodarstvom so tako spremenili v od-
nos podrejenosti. Že prvi odstavek, denimo, določa znanost za »podporni sistem« gospo-
darstva. Svet za znanost in tehnologijo naj bi se sicer ukvarjal (tudi in morda predvsem) z
znanostjo, vendar so se člani in članice temu poslanstvu odpovedali in področje znanosti
spremenili v »nacionalni inovacijski sistem«. Ker v svetu večinoma sodelujejo znanstve-
niki in znanstvenice, je njihovo odločitev težko razumeti. Prepričale so jih menda »med-
narodne analize in kazalci«, kot je lestvica svetovne konkurenčnosti (švicarske poslovne
šole IMD), globalno poročilo o konkurenčnosti (kluba Svetovnega gospodarskega foru-
1 M. Breznik, Znanost na družbeno prisilnem delu, Sobotna priloga, 17. 7. 2010.
prisilnem delu1
Maja Breznik
Sestavek je »ločeno mnenje« članice Sveta za znanost in tehnologijo, ki se nanaša na
pravkar objavljena izhodišča za nacionalni raziskovalni in inovacijski programu (NRIP)
do leta 2020. Svet je dal soglasje za vrtoglave spremembe v znanstveni politiki in popu-
stil zahtevam članov iz gospodarstva do tiste mere, da je v prihodnosti lahko ogrožena slo-
venska znanstvena in teoretska produkcija. V članku bom s konkretnimi ponazoritvami,
ne da bi obnavljala uradniški žargon iz dokumenta, ki ga lahko preberete na spletni stra-
ni Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, poskušala opisati pogubne učin-
ke predlaganih ukrepov.
Sovražni prevzem znanosti
Sovražni prevzem najavlja že preimenovanje nacionalnega programa za »raziskave in
razvoj« v program za »raziskave in inovacije«. Dokument je že doslej uporabljal izraz iz
korporacijskega besedišča, ki označuje ustrezne oddelke v podjetjih kot oddelke za »raz-
iskave in razvoj«, »research and development«. Izraz »razvoj« je zamenjala beseda »ino-
vacije«: prejšnje prisilno povezovanje znanosti z gospodarstvom so tako spremenili v od-
nos podrejenosti. Že prvi odstavek, denimo, določa znanost za »podporni sistem« gospo-
darstva. Svet za znanost in tehnologijo naj bi se sicer ukvarjal (tudi in morda predvsem) z
znanostjo, vendar so se člani in članice temu poslanstvu odpovedali in področje znanosti
spremenili v »nacionalni inovacijski sistem«. Ker v svetu večinoma sodelujejo znanstve-
niki in znanstvenice, je njihovo odločitev težko razumeti. Prepričale so jih menda »med-
narodne analize in kazalci«, kot je lestvica svetovne konkurenčnosti (švicarske poslovne
šole IMD), globalno poročilo o konkurenčnosti (kluba Svetovnega gospodarskega foru-
1 M. Breznik, Znanost na družbeno prisilnem delu, Sobotna priloga, 17. 7. 2010.
