Page 20 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 20
ki, kakor znano, zastopa interese transnacionalnega kapitala), European Innovation
Scoreboard in Strategija razvoja Slovenije. Potemtakem so za argument uporabili študije
prav tistih mednarodnih ustanov, ki so v veliki meri odgovorne za sedanjo gospodarsko in
družbeno krizo, zaradi katere naj bi bila reforma potrebna. Iz tega izhaja zgrešen odgovor
na »resne gospodarske težave«, ki naj bi jih reforma pomagala reševati, z glavnim in edi-
nim ciljem družbenega razvoja: »višja dodana vrednost«. Cilj je zastavljen izključno s sta-
lišča kapitala in se lahko realizira na razne (nehumane) načine. Znanost, nasprotno, stoji
na drugi strani, na strani človeka in človeštva.
Znanost na družbeno prisilnem delu
Znanost (kot »temeljno raziskovanje«) dokument omenja le mimogrede kot neka-
kšno naravno bogastvo, ki obstaja in se domnevno reproducira samo od sebe in ga je mo-
goče poljubno izkoriščati za »razvojne aktivnosti v gospodarstvu«. Dokument razume
znanost kot naravni vir, iz katerega uporabna znanost zajema za produkcijo inovacij, pro-
totipov in patentov. Dokument se ne ukvarjala z vprašanjem, kakšno je razmerje med te-
oretsko produkcijo in aplikativnim raziskovanjem: ne upošteva, da so v teoretski produk-
ciji predmet analize ideološke predpostavke, medtem ko aplikativno raziskovanje jemlje te
predpostavke za svojo podlago in mu veljajo za samoumevne. Med teoretskim delom in
aplikativno izpeljavo potemtakem obstaja nasprotje, ki vse dotlej, dokler je zagotovljena
možnost teoretskega dela, omogoča aplikativnemu raziskovanju, da ne more povsem zata-
vati v ideološko servilnost. Prisilno usmerjanje v aplikativno raziskovanje je že zdaj mora
vseh znanstvenih ved, vključno z družboslovjem in humanistiko, kjer zdaj prevladuje raz-
iskovanje za kratkoročne in najpogosteje ideološko postavljene cilje. V času gospodarske
krize, ki je tudi družbena kriza (nemara pa je ta razsežnost krize celo najpomembnejša),
»preganjanje« družbeno-kritičnih raziskav pomeni, da izzivamo še globljo krizo in da se
oklepamo starih modelov, ki so do krize pripeljali. Če se možnosti teoretskega dela nevar-
no skrčijo, ni več omejitev za ideološke zlorabe »znanstvenega raziskovanja«. Ukinjanje
temeljnega raziskovanja je problem celo za gospodarstvu naklonjeno aplikativno naravo-
slovno raziskovanje: samo, brez temeljnega raziskovanja, ne more omogočiti resničnih pre-
bojev niti v proizvodnih procesih.
Družba neznanja
Izhodišča za NRIP odpravljajo temeljno znanost celo pri najpomembnejši skupini pri-
hodnjih znanstvenikov, ki so jim doslej prizanašali s splošno težnjo h gospodarsko upo-
rabnemu znanju. Dokument zahteva, da je pri vzgoji mladih raziskovalcev treba »zmanj-
Scoreboard in Strategija razvoja Slovenije. Potemtakem so za argument uporabili študije
prav tistih mednarodnih ustanov, ki so v veliki meri odgovorne za sedanjo gospodarsko in
družbeno krizo, zaradi katere naj bi bila reforma potrebna. Iz tega izhaja zgrešen odgovor
na »resne gospodarske težave«, ki naj bi jih reforma pomagala reševati, z glavnim in edi-
nim ciljem družbenega razvoja: »višja dodana vrednost«. Cilj je zastavljen izključno s sta-
lišča kapitala in se lahko realizira na razne (nehumane) načine. Znanost, nasprotno, stoji
na drugi strani, na strani človeka in človeštva.
Znanost na družbeno prisilnem delu
Znanost (kot »temeljno raziskovanje«) dokument omenja le mimogrede kot neka-
kšno naravno bogastvo, ki obstaja in se domnevno reproducira samo od sebe in ga je mo-
goče poljubno izkoriščati za »razvojne aktivnosti v gospodarstvu«. Dokument razume
znanost kot naravni vir, iz katerega uporabna znanost zajema za produkcijo inovacij, pro-
totipov in patentov. Dokument se ne ukvarjala z vprašanjem, kakšno je razmerje med te-
oretsko produkcijo in aplikativnim raziskovanjem: ne upošteva, da so v teoretski produk-
ciji predmet analize ideološke predpostavke, medtem ko aplikativno raziskovanje jemlje te
predpostavke za svojo podlago in mu veljajo za samoumevne. Med teoretskim delom in
aplikativno izpeljavo potemtakem obstaja nasprotje, ki vse dotlej, dokler je zagotovljena
možnost teoretskega dela, omogoča aplikativnemu raziskovanju, da ne more povsem zata-
vati v ideološko servilnost. Prisilno usmerjanje v aplikativno raziskovanje je že zdaj mora
vseh znanstvenih ved, vključno z družboslovjem in humanistiko, kjer zdaj prevladuje raz-
iskovanje za kratkoročne in najpogosteje ideološko postavljene cilje. V času gospodarske
krize, ki je tudi družbena kriza (nemara pa je ta razsežnost krize celo najpomembnejša),
»preganjanje« družbeno-kritičnih raziskav pomeni, da izzivamo še globljo krizo in da se
oklepamo starih modelov, ki so do krize pripeljali. Če se možnosti teoretskega dela nevar-
no skrčijo, ni več omejitev za ideološke zlorabe »znanstvenega raziskovanja«. Ukinjanje
temeljnega raziskovanja je problem celo za gospodarstvu naklonjeno aplikativno naravo-
slovno raziskovanje: samo, brez temeljnega raziskovanja, ne more omogočiti resničnih pre-
bojev niti v proizvodnih procesih.
Družba neznanja
Izhodišča za NRIP odpravljajo temeljno znanost celo pri najpomembnejši skupini pri-
hodnjih znanstvenikov, ki so jim doslej prizanašali s splošno težnjo h gospodarsko upo-
rabnemu znanju. Dokument zahteva, da je pri vzgoji mladih raziskovalcev treba »zmanj-
