Page 60 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 60
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
šče njegovega delovanja ne more biti več dežela med Alpami in Jadranom,
temveč »nigdirdom« na Nemškem, da na koncu kot sklepna koda izzve-
ni, ko učeni tübinški doktor Jacob Andreæ vse skupaj rekapitulira.62 Naj-
prej v pridigi, ki jo dan po Trubarjevi smrti govori ob njegovem grobu v
Derendingenu, in nato v knjigi, ki je v nemškem (1586)63 in slednjič 1588.
v Matije Trosta prevodu še v slovenskem jeziku prišla med reformatorjeve
rojake kot Ena leipa inu pridna prediga ob grobu tiga visoku vučeniga gos-
pud Primoža Truberia rainciga.
V spisih našega reformatorja se tako pomensko polje Turki, turško –
slednje zastran verskih vprašanj pri Trubarju sovpade s pomenom sintag-
me muslimansko! – pojavlja v obliki Trubarjeve avtobiografske motivi-
ke, v formi podob, ki so bile del splošnega (srednje)evropskega imagina-
rija 16. stoletja in jih je Trubar slovensko le ubesedil, ter nazadnje kot del
bolj ali manj izvirnih reformatorjevih teoloških razlagalnih kompara-
cij, in sicer v tistih tekstih, s katerimi je želel Trubar svojim rojakom vtis-
niti v zavest resnice »prave, stare vere krščanske« in slednje delovanjsko
prakso. Ta kaj početi in česa ne se je moral kajpak tudi na ravni besedil-
nega diskurza razlikovati od popisa bitja in nehanja rimske cerkve – pa-
pežnikov –, toda z argumentom per negationem hkrati tudi od verovanja
židov in muslimanov. Turška problematika je tako za teološko in (avto)
biografsko ena najpomembnejših tematskih osi v opusu prvega inten-
denta protestantske cerkve na Kranjskem.
Zastran podob Turkov/muslimanov, ki so bile del splošnega evrop-
skega imaginarija in jih je Trubar ubesedil v svojih delih, med nemškim
prostorom in spisi našega reformatorja ni znatnejših razlik. Turki so bili
tedaj v pridižni eksegezi oz. v ustnem besedilju za povečini nepismene-
ga slehernika ponavadi šteti med šibe Božje – podobno kot kuga, lako-
ta, toča, pozeba, poplave, suša, slaba letina, požari, razprtije v družini in
mestni komuni, tiranski oblastniki, vojne in še kaj – ter so veljali za ene-
ga znakov prihajajočega konca sveta. Popis okrutnosti »nevernikov« je
bil običajni del pridig 16. stoletja in obligatni segment maš contra Turcas;
oboje je bilo hkrati tudi najučinkovitejše propagandno orodje za obli-
62 Turška nevarnost se kot zli duh pojavlja celo v zadnjem ohranjenem pismu Primoža Trubarja, ki ga je
le-ta 5. oktobra 1585 pisal vojvodi Ludwigu Württemberškemu. J. Rajhman, n. d., 292, 293.
63 Christliche Leichpredig bey der Begräbnus der Ehrwürdigen und Hochgelehrten Herrn Primus Trubern, weil-
und einer Ersamen Evangelischen Landtschafft im Hochlöblichen Hertzogthumb Crain bestellten Predigers,
gewessnen Pfarrers zu Derendingen bey Tübingen. Gehalten den 29. Junij im Jar 1586 durch Iacobum Andreæ
D., probst zu Tübingen. Getruckt zu Tübingen bey Georg Gruppenbach im Jar 1586. Pri pisanju pričujoče
monografije je bil avtorju dostopen izvirnik, ki se pod signaturo R O 7003 nahaja v Rokopisni zbirki
Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
šče njegovega delovanja ne more biti več dežela med Alpami in Jadranom,
temveč »nigdirdom« na Nemškem, da na koncu kot sklepna koda izzve-
ni, ko učeni tübinški doktor Jacob Andreæ vse skupaj rekapitulira.62 Naj-
prej v pridigi, ki jo dan po Trubarjevi smrti govori ob njegovem grobu v
Derendingenu, in nato v knjigi, ki je v nemškem (1586)63 in slednjič 1588.
v Matije Trosta prevodu še v slovenskem jeziku prišla med reformatorjeve
rojake kot Ena leipa inu pridna prediga ob grobu tiga visoku vučeniga gos-
pud Primoža Truberia rainciga.
V spisih našega reformatorja se tako pomensko polje Turki, turško –
slednje zastran verskih vprašanj pri Trubarju sovpade s pomenom sintag-
me muslimansko! – pojavlja v obliki Trubarjeve avtobiografske motivi-
ke, v formi podob, ki so bile del splošnega (srednje)evropskega imagina-
rija 16. stoletja in jih je Trubar slovensko le ubesedil, ter nazadnje kot del
bolj ali manj izvirnih reformatorjevih teoloških razlagalnih kompara-
cij, in sicer v tistih tekstih, s katerimi je želel Trubar svojim rojakom vtis-
niti v zavest resnice »prave, stare vere krščanske« in slednje delovanjsko
prakso. Ta kaj početi in česa ne se je moral kajpak tudi na ravni besedil-
nega diskurza razlikovati od popisa bitja in nehanja rimske cerkve – pa-
pežnikov –, toda z argumentom per negationem hkrati tudi od verovanja
židov in muslimanov. Turška problematika je tako za teološko in (avto)
biografsko ena najpomembnejših tematskih osi v opusu prvega inten-
denta protestantske cerkve na Kranjskem.
Zastran podob Turkov/muslimanov, ki so bile del splošnega evrop-
skega imaginarija in jih je Trubar ubesedil v svojih delih, med nemškim
prostorom in spisi našega reformatorja ni znatnejših razlik. Turki so bili
tedaj v pridižni eksegezi oz. v ustnem besedilju za povečini nepismene-
ga slehernika ponavadi šteti med šibe Božje – podobno kot kuga, lako-
ta, toča, pozeba, poplave, suša, slaba letina, požari, razprtije v družini in
mestni komuni, tiranski oblastniki, vojne in še kaj – ter so veljali za ene-
ga znakov prihajajočega konca sveta. Popis okrutnosti »nevernikov« je
bil običajni del pridig 16. stoletja in obligatni segment maš contra Turcas;
oboje je bilo hkrati tudi najučinkovitejše propagandno orodje za obli-
62 Turška nevarnost se kot zli duh pojavlja celo v zadnjem ohranjenem pismu Primoža Trubarja, ki ga je
le-ta 5. oktobra 1585 pisal vojvodi Ludwigu Württemberškemu. J. Rajhman, n. d., 292, 293.
63 Christliche Leichpredig bey der Begräbnus der Ehrwürdigen und Hochgelehrten Herrn Primus Trubern, weil-
und einer Ersamen Evangelischen Landtschafft im Hochlöblichen Hertzogthumb Crain bestellten Predigers,
gewessnen Pfarrers zu Derendingen bey Tübingen. Gehalten den 29. Junij im Jar 1586 durch Iacobum Andreæ
D., probst zu Tübingen. Getruckt zu Tübingen bey Georg Gruppenbach im Jar 1586. Pri pisanju pričujoče
monografije je bil avtorju dostopen izvirnik, ki se pod signaturo R O 7003 nahaja v Rokopisni zbirki
Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
