Page 27 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 27
Pred Turki in papežniki nas brani, Gospod!
pelnik (Capellmeister) in nazadnje glavni kapelnik (obrister Capellmei-
ster) ter intendant tega znamenitega sestava:1 s kompozicijami ga je kot
dvorni skladatelj zalagal Heinrich Isaac (1450/55–1517), nato pa Lud-
wig Senfl (1486–1542/1543), ki je svojo glasbeno pot začel kot deški pe-
vec Dvorne kapele.2 Jurij Slatkonja je postal leta 1513 kot prvi Kranjec
škof, po njegovi smrti pa je v prehodnem obdobju (1522) Dunajsko ško-
fijo ne prav uspešno upravljal Bonomo, ki je imel zategadelj opravka tudi
z Dvorno kapelo in z njenim pevskim zborom. Po odhodu iz diplomat-
ske službe na habsburškem dvoru si je tako skušal primerljiv glasbeni an-
sambel glede na zmožnosti in razmere urediti tudi v Trstu.
Pri iskanju pevcev za zbor je prišel v stik tudi z mladim Primožem
Trubarjem, ki ga je Bonomu »posredoval« njegov tedanji delodajalec,
salzburški nadškof3 Matthäus kardinal Lang pl. Wellenburg. Ta je bil
zasebni tajnik cesarja Maksimilijana, Bonomov znanec4 in podobno kot
slednji član habsburške diplomatske čete, njegov diskantist5 Trubar pa je
nazadnje 1524. pristal v Trstu, kjer je postal Bonomov služabnik in pe-
vec v pevskem zboru, vendar ne tudi v kapeli pri sv. Justu.6
Škof Bonomo mu je bil bistveno več kot le duhovni in posvetni gos-
pod, saj se Trubar v pismu Heinrichu Bullingerju, ki ga je švicarskemu
reformatorju poslal več kot tri desetletja kasneje, 13. marca 1557, ko je
že pastirjeval med prizadevnimi meščani v Kemptenu ob švicarski meji,
spominja: »Zakaj v Trstu me je vzgajal od nežne mladosti škof Peter Bo-
nomo, poet in zelo pobožen človek ... V Trstu sem se naučil italijanskega
jezika ...«7 Nekaj podobnega je naš reformator zapisal tudi v nemškem
predgovoru k Temu prvemu delu Novega testamenta (1557), kjer je bra-
ti, da je Bonomo Trubarja »vzgajal, učil in pošteno navajal k popolni
pobožnosti«,8 med drugim pa je svojim gojencem posredoval tudi osno-
ve humanističnega vedenja, in sicer tudi tako, da je razlagal klasična dela,
1 Obširneje o Juriju Slatkonji Dragotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem I, Ljubljana
1958, 62−68, predvsem pa Josip Mantuani, Geschichte der Musik in Wien, Wien 1904.
2 Habsburg, v: The New Grove Dictionary of Music and Musicians, 2. izdaja (el. izdaja), 2002.
3 Matthäus Lang pl. Wellenburg je postal nadškof leta 1519.
4 Delnjunekorespondencejeohranjen.MirkoRupel,PrimožTrubar,življenjeindelo, Ljubljana 1962, 22.
5 Matija Trost, Ena leipa inu pridna prediga per pogrebi tiga vrejdniga inu visoku vučeniga gospud Primoža
Truberja (1588), transkribiral, uredil in spremno študijo napisal Jonatan Vinkler, Ljubljana 2012, Di-
gitalna knjižnica, zbirka Clavis litterarum slovenicarum (el. izdaja), 117 (pred izidom).
6 Kapela pri sv. Justu je bila ustanovljena po Trubarjevem odhodu iz Trsta (1527). Metoda Kokole,
Musicale essercito, v: Vera in hotenja, Študije o Primožu Trubarju in njegovem času, ur. Sašo Jerše, Ljub-
ljana 2009, 166, 167.
7 Primož Trubar Heinrichu Bullingerju (Kempten, 13. marec 1557); Jože Rajhman, Pisma Primoža
Trubarja, Ljubljana 1986, 27, 29.
8 Mirko Rupel, Slovenski protestantski pisci, Ljubljana 1966, 74
pelnik (Capellmeister) in nazadnje glavni kapelnik (obrister Capellmei-
ster) ter intendant tega znamenitega sestava:1 s kompozicijami ga je kot
dvorni skladatelj zalagal Heinrich Isaac (1450/55–1517), nato pa Lud-
wig Senfl (1486–1542/1543), ki je svojo glasbeno pot začel kot deški pe-
vec Dvorne kapele.2 Jurij Slatkonja je postal leta 1513 kot prvi Kranjec
škof, po njegovi smrti pa je v prehodnem obdobju (1522) Dunajsko ško-
fijo ne prav uspešno upravljal Bonomo, ki je imel zategadelj opravka tudi
z Dvorno kapelo in z njenim pevskim zborom. Po odhodu iz diplomat-
ske službe na habsburškem dvoru si je tako skušal primerljiv glasbeni an-
sambel glede na zmožnosti in razmere urediti tudi v Trstu.
Pri iskanju pevcev za zbor je prišel v stik tudi z mladim Primožem
Trubarjem, ki ga je Bonomu »posredoval« njegov tedanji delodajalec,
salzburški nadškof3 Matthäus kardinal Lang pl. Wellenburg. Ta je bil
zasebni tajnik cesarja Maksimilijana, Bonomov znanec4 in podobno kot
slednji član habsburške diplomatske čete, njegov diskantist5 Trubar pa je
nazadnje 1524. pristal v Trstu, kjer je postal Bonomov služabnik in pe-
vec v pevskem zboru, vendar ne tudi v kapeli pri sv. Justu.6
Škof Bonomo mu je bil bistveno več kot le duhovni in posvetni gos-
pod, saj se Trubar v pismu Heinrichu Bullingerju, ki ga je švicarskemu
reformatorju poslal več kot tri desetletja kasneje, 13. marca 1557, ko je
že pastirjeval med prizadevnimi meščani v Kemptenu ob švicarski meji,
spominja: »Zakaj v Trstu me je vzgajal od nežne mladosti škof Peter Bo-
nomo, poet in zelo pobožen človek ... V Trstu sem se naučil italijanskega
jezika ...«7 Nekaj podobnega je naš reformator zapisal tudi v nemškem
predgovoru k Temu prvemu delu Novega testamenta (1557), kjer je bra-
ti, da je Bonomo Trubarja »vzgajal, učil in pošteno navajal k popolni
pobožnosti«,8 med drugim pa je svojim gojencem posredoval tudi osno-
ve humanističnega vedenja, in sicer tudi tako, da je razlagal klasična dela,
1 Obširneje o Juriju Slatkonji Dragotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem I, Ljubljana
1958, 62−68, predvsem pa Josip Mantuani, Geschichte der Musik in Wien, Wien 1904.
2 Habsburg, v: The New Grove Dictionary of Music and Musicians, 2. izdaja (el. izdaja), 2002.
3 Matthäus Lang pl. Wellenburg je postal nadškof leta 1519.
4 Delnjunekorespondencejeohranjen.MirkoRupel,PrimožTrubar,življenjeindelo, Ljubljana 1962, 22.
5 Matija Trost, Ena leipa inu pridna prediga per pogrebi tiga vrejdniga inu visoku vučeniga gospud Primoža
Truberja (1588), transkribiral, uredil in spremno študijo napisal Jonatan Vinkler, Ljubljana 2012, Di-
gitalna knjižnica, zbirka Clavis litterarum slovenicarum (el. izdaja), 117 (pred izidom).
6 Kapela pri sv. Justu je bila ustanovljena po Trubarjevem odhodu iz Trsta (1527). Metoda Kokole,
Musicale essercito, v: Vera in hotenja, Študije o Primožu Trubarju in njegovem času, ur. Sašo Jerše, Ljub-
ljana 2009, 166, 167.
7 Primož Trubar Heinrichu Bullingerju (Kempten, 13. marec 1557); Jože Rajhman, Pisma Primoža
Trubarja, Ljubljana 1986, 27, 29.
8 Mirko Rupel, Slovenski protestantski pisci, Ljubljana 1966, 74
