Page 31 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 31
Pred Turki in papežniki nas brani, Gospod!
tem delu v veliko pomoč.«14 Šola, ki sta jo obiskovala Herberstein in za
njim Trubar, je svoje gojence vzgajala v dveh tečajih: v nižjem, kjer so po-
učevali predmete trivija, in v višjem, kjer so se prihodnji študenti sreče-
vali z vsebinami kvadrivija. Tako je kasnejši »slovenski Luther« na Du-
naju študiral do leta 1529, ko so se pred vrati stolnega mesta Habsburža-
nov prikazali – Turki.
1529: oblegana Evropa – Turki prvič pri »zlatem
jabolku« in vseevropski strah
Zgodba o spiškem velikem županu, doževem bastardu in sultanu
ali »dve veri, ena bandera«
Sultan Sulejman I. Veličastni (1520–1566) je namreč 10. maja 1529
z armado kar 150.000 mož (vojščakov in prateža),15 ki so s seboj vozi-
li nič manj kot 300 topov, krenil proti Ogrski. Pri Osijeku je turška voj-
ska postavila most čez Dravo, po katerem naj bi vsaj šest dni zapored ko-
rakale Sulejmanove čete. Nato si je mogočni turški vladar zavaroval hr-
bet, in sicer tako, da je učinkovito izkoristil prerivanje ogrskega visoke-
ga plemstva za krono sv. Štefana, ki se je od bitke pri Mohaču 29. avgusta
1526 – ta je za katoliško Srednjo Evropo in njeno plemstvo predstavlja-
la jasen signal, da je osmanski imperij dosegel enega svojih vojaških vr-
huncev ter da je napram katoliškim monarhom vsaj enakovredna, če ne
že naravnost superiorna vojaška sila – vse bolj zaostrovalo.
Ogrski magnati so bili, kot se zdi, precej nestanoviten stan, njego-
vi najodločnejši reprezentanti so nestabilnost in neurejene razmere v dr-
žavi bolj ali manj brezobzirno izrabljali za uresničitev lastnih pretenzij,
habsburški odposlanec, ki se je 1533. v Kremnici udeležil mirovnih po-
gajanj z Janom grofom Zapoljskim, pa je o njih zabeležil naslednje pri-
čevanje: »Ogrska gospoda obeh taborov je proti miru, saj bi v miru mo-
rali ubogati. Ogrskemu plemstvu je jarem ubogljivosti pretežak, življen-
ja pod zakonom so se odvadili, za interese krščanstva in domovine jim
je malo mar.«16
Ogrsko krono je namreč nitranski škof Jan Podmanický 14. no-
vembra 1526 posadil na glavo spiškega velikega župana in sedmograške-
ga vojvode Jana grofa Zapoljskega (1526–1540; v nemških virih se nje-
govo ime običajno pojavlja zapisano kot Graff Hanns von Zypps), ki je
14 Sigismund Herberstein, Moskovski zapiski, prevedel in opombe napisal Ludvik Modest Golia, Ljub-
ljana 2001, 5.
15 Vasko Simoniti, Turki so v deželi že, Turški vpadi na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju, Celje 1990, 129.
16 Slovaška zgodovina, ur. Elena Mannová, prevedel Andrej Rozman, Ljubljana 2005, 120.
tem delu v veliko pomoč.«14 Šola, ki sta jo obiskovala Herberstein in za
njim Trubar, je svoje gojence vzgajala v dveh tečajih: v nižjem, kjer so po-
učevali predmete trivija, in v višjem, kjer so se prihodnji študenti sreče-
vali z vsebinami kvadrivija. Tako je kasnejši »slovenski Luther« na Du-
naju študiral do leta 1529, ko so se pred vrati stolnega mesta Habsburža-
nov prikazali – Turki.
1529: oblegana Evropa – Turki prvič pri »zlatem
jabolku« in vseevropski strah
Zgodba o spiškem velikem županu, doževem bastardu in sultanu
ali »dve veri, ena bandera«
Sultan Sulejman I. Veličastni (1520–1566) je namreč 10. maja 1529
z armado kar 150.000 mož (vojščakov in prateža),15 ki so s seboj vozi-
li nič manj kot 300 topov, krenil proti Ogrski. Pri Osijeku je turška voj-
ska postavila most čez Dravo, po katerem naj bi vsaj šest dni zapored ko-
rakale Sulejmanove čete. Nato si je mogočni turški vladar zavaroval hr-
bet, in sicer tako, da je učinkovito izkoristil prerivanje ogrskega visoke-
ga plemstva za krono sv. Štefana, ki se je od bitke pri Mohaču 29. avgusta
1526 – ta je za katoliško Srednjo Evropo in njeno plemstvo predstavlja-
la jasen signal, da je osmanski imperij dosegel enega svojih vojaških vr-
huncev ter da je napram katoliškim monarhom vsaj enakovredna, če ne
že naravnost superiorna vojaška sila – vse bolj zaostrovalo.
Ogrski magnati so bili, kot se zdi, precej nestanoviten stan, njego-
vi najodločnejši reprezentanti so nestabilnost in neurejene razmere v dr-
žavi bolj ali manj brezobzirno izrabljali za uresničitev lastnih pretenzij,
habsburški odposlanec, ki se je 1533. v Kremnici udeležil mirovnih po-
gajanj z Janom grofom Zapoljskim, pa je o njih zabeležil naslednje pri-
čevanje: »Ogrska gospoda obeh taborov je proti miru, saj bi v miru mo-
rali ubogati. Ogrskemu plemstvu je jarem ubogljivosti pretežak, življen-
ja pod zakonom so se odvadili, za interese krščanstva in domovine jim
je malo mar.«16
Ogrsko krono je namreč nitranski škof Jan Podmanický 14. no-
vembra 1526 posadil na glavo spiškega velikega župana in sedmograške-
ga vojvode Jana grofa Zapoljskega (1526–1540; v nemških virih se nje-
govo ime običajno pojavlja zapisano kot Graff Hanns von Zypps), ki je
14 Sigismund Herberstein, Moskovski zapiski, prevedel in opombe napisal Ludvik Modest Golia, Ljub-
ljana 2001, 5.
15 Vasko Simoniti, Turki so v deželi že, Turški vpadi na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju, Celje 1990, 129.
16 Slovaška zgodovina, ur. Elena Mannová, prevedel Andrej Rozman, Ljubljana 2005, 120.
