Page 32 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 32
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
imel v lasti 72 gradov in številne zemljiške posesti po vsej
Ogrski, predvsem po slovanskem, danes slovaškem delu
te države,17 toda izvolitvi je močno nasprotoval del plem-
stva, ki mu je načeloval ogrski palatin Štefan VII. Bátho-
ry. In slednji so nazadnje 17. decembra 1526 v Bratislavi za
ogrskega kralja izvolili avstrijskega nadvojvodo Ferdinan-
da I. Habsburškega. Vendar si je moral ta popolno oblast
nad Ogrsko izbojevati z vojaško zmago nad Zapoljskim.
Zato je konec julija 1527 nad svojega političnega konku-
renta poslal najemniško vojsko. Vojna sreča Zapoljskemu
tedaj ni bila naklonjena, kajti marca 1528 mu je Ferdinan-
dova vojska, ki ji je poveljeval Kranjec Ivan Kacijanar, v
bitki pri Košicah zadala odločilni udarec, ogrski velikaš
si je življenje rešil z begom in odhodom v izgnanstvo, ni-
transki škof Štefan Podmanický pa je novembra 1528 v
Prestolnem Belem gradu za ogrskega kralja okronal Fer-
dinanda. Toda reč s tem še zdaleč ni dobila epiloga, kaj-
ti grof Zapoljski je preko svojih zaupnikov najprej sklenil
sporazum s francoskim kraljem Francem I. (1515–1547),
kar je ogrskemu odličniku zagotavljalo francosko finanč-
no pomoč v boju proti Habsburžanom. Toda po politič-
ni in vojaški plati še precej tehtnejši, za prihodnji razvoj
dogodkov v Srednji Evropi pa neprimerno usodnejši je bil
sporazum Zapoljskega z Visoko porto. Trenutek, ko je ob
posredovanju poljskega diplomata Hieronima Łaskega in
v Carigradu živečega Benečana Ludovica Grittija Sulej-
man Veličastni grofa Zapoljskega priznal – za ogrskega
(in Ferdinandovega proti)kralja.18 Tovrstna politična tr-
govina z mogočnim osmanskim vladarjem v habsburški
Avstriji kajpak ni bila sprejeta s posebnim odobravanjem,
kajti sočasni zgodovinski viri jo ob sklicevanju na Ferdi-
nandovo dedno pravico do svetoštefanske krone imenu-
jejo kar »unchristennlicher Handlung« – nekrščansko
mešetarjenje.19 Je pa imela zelo oprijemljive vojaške po-
17 N. d., 114, 115.
18 N. d., 116, 117.
19 Peter Stern, Belegerung der Statt Wienn, Wien 1529, 6, 7 (nepaginirano). Pri delu
je bil uporabljen digitalizirani izvod Sternove knjige, ki ga pod signaturo 4
Sc.mil. 6/Beibd.13 (tisk) oz. VD16 S 8927 (digitalna kopija) hrani Bayerische
StaatsBibliothek v Münchenu.
imel v lasti 72 gradov in številne zemljiške posesti po vsej
Ogrski, predvsem po slovanskem, danes slovaškem delu
te države,17 toda izvolitvi je močno nasprotoval del plem-
stva, ki mu je načeloval ogrski palatin Štefan VII. Bátho-
ry. In slednji so nazadnje 17. decembra 1526 v Bratislavi za
ogrskega kralja izvolili avstrijskega nadvojvodo Ferdinan-
da I. Habsburškega. Vendar si je moral ta popolno oblast
nad Ogrsko izbojevati z vojaško zmago nad Zapoljskim.
Zato je konec julija 1527 nad svojega političnega konku-
renta poslal najemniško vojsko. Vojna sreča Zapoljskemu
tedaj ni bila naklonjena, kajti marca 1528 mu je Ferdinan-
dova vojska, ki ji je poveljeval Kranjec Ivan Kacijanar, v
bitki pri Košicah zadala odločilni udarec, ogrski velikaš
si je življenje rešil z begom in odhodom v izgnanstvo, ni-
transki škof Štefan Podmanický pa je novembra 1528 v
Prestolnem Belem gradu za ogrskega kralja okronal Fer-
dinanda. Toda reč s tem še zdaleč ni dobila epiloga, kaj-
ti grof Zapoljski je preko svojih zaupnikov najprej sklenil
sporazum s francoskim kraljem Francem I. (1515–1547),
kar je ogrskemu odličniku zagotavljalo francosko finanč-
no pomoč v boju proti Habsburžanom. Toda po politič-
ni in vojaški plati še precej tehtnejši, za prihodnji razvoj
dogodkov v Srednji Evropi pa neprimerno usodnejši je bil
sporazum Zapoljskega z Visoko porto. Trenutek, ko je ob
posredovanju poljskega diplomata Hieronima Łaskega in
v Carigradu živečega Benečana Ludovica Grittija Sulej-
man Veličastni grofa Zapoljskega priznal – za ogrskega
(in Ferdinandovega proti)kralja.18 Tovrstna politična tr-
govina z mogočnim osmanskim vladarjem v habsburški
Avstriji kajpak ni bila sprejeta s posebnim odobravanjem,
kajti sočasni zgodovinski viri jo ob sklicevanju na Ferdi-
nandovo dedno pravico do svetoštefanske krone imenu-
jejo kar »unchristennlicher Handlung« – nekrščansko
mešetarjenje.19 Je pa imela zelo oprijemljive vojaške po-
17 N. d., 114, 115.
18 N. d., 116, 117.
19 Peter Stern, Belegerung der Statt Wienn, Wien 1529, 6, 7 (nepaginirano). Pri delu
je bil uporabljen digitalizirani izvod Sternove knjige, ki ga pod signaturo 4
Sc.mil. 6/Beibd.13 (tisk) oz. VD16 S 8927 (digitalna kopija) hrani Bayerische
StaatsBibliothek v Münchenu.
