Page 182 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17

 Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
❙ 124–129

Luther se je s svojo duhovno zapuščino
trajno vgraviral v vse segmente nemške
družbe; tako so se v kriznih časih njegove
upodobitve kot simbol pogosto pojavlja-
le tudi na denarju, npr. na »Notgeldu«, ki
ga je leta 1922 izdalo mesto Wittenberg.
predvsem pa je zanj pomenilo ute-
ho v trenutkih depresije, h kate-
ri je bil nagnjen. Muziciral je celo
v najtežjih življenjskih položajih,
ko je bil npr. na poti na pomemb-
ne disputacije, pa tudi prijatelji so
mu v mladih letih prinašali glasbi-
lo tudi tedaj, ko je bil od pobitosti
čisto na tleh: zaigra in se ob glas-
bi ponovno postavi na noge. Med
pripravo »nemške maše« (1525) se
je ponovno izkazal kot pevec, ki je
praktično preizkušal tisto, kar naj
bi se kasneje prijelo pri reformira-
nem bogoslužju, pa tudi kot glas-
beni teoretik. Kantor in skladatelj
Johann Walther (1496–1570)62 ve
namreč o njem povedati:

»Ko je Luther pred štirideset-
imi leti pripravljal svojo nem-
ško mašo, je prosil saškega vo-
lilnega kneza in vojvodo Jane-
za /Stanovitnega/, da bi mene
in Conrada Rupffa poklica-
li v Wittenberg, kjer bi lahko
z nama razpravljal o glasbi in
podstati osmih gregorijanskih
psalmskih modusov. Priprav-
ljal je namreč napeve na pisma
in evangelije, pa tudi na Kristu-
sove besede o kruhu in vinu kot

62 Prim. tudi Johann Walter, v: Das grosse Metz-
ler Musiklexikon (el. izdaja), München 2005.