Page 114 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 114
– Komu je besedilo namenjeno? (koga avtor/govorec še posebej nagovarja?)
2. Opredelite sporno točko prologa:
– Določite sporne točke besedila (domnevo, definicijo, kvaliteto in primernost).
– Kaj je tisto, kar je za avtorja/govorca sporno – o čem meni, da mora razpravljati z
občinstvom?
3. Kako je besedilo strukturirano – opredelite njegove sestavne dele:
– Zakaj je avtor izbral takšen način razvrstitve in kaj je skušal v posameznih delih
doseči? Opredelite sestavne dele odlomka.
– Kako si avtor skuša pridobiti pozornost bralcev?
– Kako si skuša pridobiti njihovo naklonjenost?
– Kako avtor predstavlja sebe?
– Kako predstavlja posamezne akterje, ki v besedilu nastopajo?
– Opredelite, kateri argumenti/trditve podpirajo avtorjevo izhodiščno trditev v
okviru sporne točke?8
– Ali avtor zavrača tudi nasprotniška stališča? Katera in kako?
– Opazite posebnosti tudi v zaključku?
– Ali skuša v avtor pri bralcih vzbujati tudi čustva? Katera in kje?
– Ali v zaključku lahko najdemo tudi poziv bralcem?
4. Opredelite govorniške vrline, ki jih posebej opazite v besedilu:
– Ali v besedilu najdete odstopanja od pravopisnih in slovničnih pravil?
– Ali je bistvo oziroma to, kar avtor želi povedati, nedvoumno predstavljeno?
– Ali besedilo vsebuje ubeseditve, ki so skladne z okoliščinami njegovega nastanka
in objave?
– Ali v besedilu najdete tudi kaj govorniškega okrasa (npr. ponavljanja, rabo be-
sed in izrazov v prenesenem pomenu, neposredni nagovor bralcev, vprašanja, vzklike
ipd.)? Kako bi pojasnili najdene elemente v luči prepričljivosti besedila?
III. Predstavitev:
Ker ste vse skupine opravile retorično analizo v celoti, ste verjetno prišle do različnih
rezultatov. To ni nič nenavadnega, saj je vsako branje in vsaka interpretacija (četudi je plod
8 Verjetno ste že opazili, da v okviru retorične mreže nikjer niso posebej predstavljeni primeri, kako konstruirati argu-
mente, kaj argumenti sploh so in kaj je dobra/slaba argumentacija. To ne pomeni, da v antični retorični teoriji koncep-
ti niso vsebovali argumentacije. Prav nasprotno, starogrški in rimski govorniški teoretiki (in praktiki) so se zelo veli-
ko ukvarjali s prepričevalnimi postopki, ki so vključevali utemeljevanje – to je bil eden ključnih elementov retorične
mreže. Ker pa je to zelo široko polje ga v našem okviru nismo mogli zadostno obravnavati. Zato naj naloga identifika-
cije argumentov temelji na vašem predhodnem vedenju o argumentih, ki ste ga pridobili v okviru drugih vsebin (filo-
zofije, sociologije, slovenščine ipd.).
2. Opredelite sporno točko prologa:
– Določite sporne točke besedila (domnevo, definicijo, kvaliteto in primernost).
– Kaj je tisto, kar je za avtorja/govorca sporno – o čem meni, da mora razpravljati z
občinstvom?
3. Kako je besedilo strukturirano – opredelite njegove sestavne dele:
– Zakaj je avtor izbral takšen način razvrstitve in kaj je skušal v posameznih delih
doseči? Opredelite sestavne dele odlomka.
– Kako si avtor skuša pridobiti pozornost bralcev?
– Kako si skuša pridobiti njihovo naklonjenost?
– Kako avtor predstavlja sebe?
– Kako predstavlja posamezne akterje, ki v besedilu nastopajo?
– Opredelite, kateri argumenti/trditve podpirajo avtorjevo izhodiščno trditev v
okviru sporne točke?8
– Ali avtor zavrača tudi nasprotniška stališča? Katera in kako?
– Opazite posebnosti tudi v zaključku?
– Ali skuša v avtor pri bralcih vzbujati tudi čustva? Katera in kje?
– Ali v zaključku lahko najdemo tudi poziv bralcem?
4. Opredelite govorniške vrline, ki jih posebej opazite v besedilu:
– Ali v besedilu najdete odstopanja od pravopisnih in slovničnih pravil?
– Ali je bistvo oziroma to, kar avtor želi povedati, nedvoumno predstavljeno?
– Ali besedilo vsebuje ubeseditve, ki so skladne z okoliščinami njegovega nastanka
in objave?
– Ali v besedilu najdete tudi kaj govorniškega okrasa (npr. ponavljanja, rabo be-
sed in izrazov v prenesenem pomenu, neposredni nagovor bralcev, vprašanja, vzklike
ipd.)? Kako bi pojasnili najdene elemente v luči prepričljivosti besedila?
III. Predstavitev:
Ker ste vse skupine opravile retorično analizo v celoti, ste verjetno prišle do različnih
rezultatov. To ni nič nenavadnega, saj je vsako branje in vsaka interpretacija (četudi je plod
8 Verjetno ste že opazili, da v okviru retorične mreže nikjer niso posebej predstavljeni primeri, kako konstruirati argu-
mente, kaj argumenti sploh so in kaj je dobra/slaba argumentacija. To ne pomeni, da v antični retorični teoriji koncep-
ti niso vsebovali argumentacije. Prav nasprotno, starogrški in rimski govorniški teoretiki (in praktiki) so se zelo veli-
ko ukvarjali s prepričevalnimi postopki, ki so vključevali utemeljevanje – to je bil eden ključnih elementov retorične
mreže. Ker pa je to zelo široko polje ga v našem okviru nismo mogli zadostno obravnavati. Zato naj naloga identifika-
cije argumentov temelji na vašem predhodnem vedenju o argumentih, ki ste ga pridobili v okviru drugih vsebin (filo-
zofije, sociologije, slovenščine ipd.).
