Page 118 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 118
in utemeljenega predstavljanja stališč, je namreč v izhodišču najtesneje povezana z ra-
zvojem in pojmovanjem demokratičnosti in demokracije v evropskem kulturnem prosto-
ru vse od antike do danes. Zato jo glede na njeno naravo in prostor uporabe v luči aktu-
alnih vzgojno izobraževalnih konceptualizacij opredeljujemo kot svojevrstno (retorično-
argumentacijsko) komunikacijsko kompetenco, ki je tudi danes ključna za posamezniko-
vo uspešno in aktivno družbeno udejstvovanje. Povedano z drugimi besedami, zmožnost
prepričljive in/ali utemeljene zasnove tega, kar želimo povedati, kakor tudi zmožnost kri-
tične presoje slišanega, predstavljajo tista ključna orodja ali primarna sredstva, s pomočjo
katerih je tudi danes sploh mogoče udejanjati načela demokracije.
Izhajajoč iz takšnih konceptualizacij, smo naše raziskovanje pomena in vloge, ki ju
imata in naj bi ju imela retorika in argumentacija v slovenski vzgoji in izobraževanju, za-
snovali na treh metodoloških izhodiščih, ki monografijo delijo v tri sklope.
V prvem sklopu obravnavamo nekaj tipičnih pojmovanj retorike in argumentacije ter
razmerja med njima. Skozi kratek oris izbranih retoričnih in argumentativnih konceptov
osvetljujemo tezo, da je za razumevanje, obvladovanje in poučevanje prepričljivega in ute-
meljenega komuniciranja pomembno temeljito poznavanje retorike in argumentacije kot
teoretskih disciplin. Sledi prikaz problematike sodobnega poučevanja retorike in argu-
mentacije na Slovenskem, v katerem predstavljamo pregled in analizo kurikulov in izobra-
ževalnih programov za osnovno in srednjo šolo. Posebej nas je zanimalo, koliko in v ka-
kšni obliki so učenci na osnovnošolski in srednješolsko ravni izobraževanja deležni pouka
tistih komunikacijskih spretnosti, ki sodijo v teoretski polji retorike in argumentacije. Z
vidika vključevanja vsebin retorike in argumentacije dodajamo tudi pregled visokošolskih
programov treh slovenskih univerz. Ker je v monografiji eno od izhodišč, da je retorično-
argumentacijska kompetenca pomemben dejavnik uspešnega družbenega udejstvovanja, v
tem delu nekoliko podrobneje predstavljamo tudi vlogo in pomen poučevanja principov
retorike in argumentacije v okviru pouka državljanske vzgoje v Sloveniji in analiziramo,
koliko sta retorika in argumentacija kot izobraževalni vsebini zastopani v temeljnih doku-
mentih o državljanski vzgoji.
V drugem sklopu monografije predstavljamo empirično raziskavo o vlogi in pomenu
retorike in argumentacije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Raziskava podaja od-
govor na dve temeljni vprašanji: 1) kaj o retoriki in argumentaciji učenci in njihovi učite-
lji vedo in menijo; 2) kaj od njiju neposredno uporabljajo v šolskem vsakdanjiku. V analizi
predstavljamo rezultate, ki osvetljujejo vlogo šole in učiteljev pri poznavanju, razumevanju
in rabi retorično-argumentativnih spretnosti v okviru posameznih predmetov, šolskih in
obšolskih dejavnostih ter v medosebnih odnosih.
zvojem in pojmovanjem demokratičnosti in demokracije v evropskem kulturnem prosto-
ru vse od antike do danes. Zato jo glede na njeno naravo in prostor uporabe v luči aktu-
alnih vzgojno izobraževalnih konceptualizacij opredeljujemo kot svojevrstno (retorično-
argumentacijsko) komunikacijsko kompetenco, ki je tudi danes ključna za posamezniko-
vo uspešno in aktivno družbeno udejstvovanje. Povedano z drugimi besedami, zmožnost
prepričljive in/ali utemeljene zasnove tega, kar želimo povedati, kakor tudi zmožnost kri-
tične presoje slišanega, predstavljajo tista ključna orodja ali primarna sredstva, s pomočjo
katerih je tudi danes sploh mogoče udejanjati načela demokracije.
Izhajajoč iz takšnih konceptualizacij, smo naše raziskovanje pomena in vloge, ki ju
imata in naj bi ju imela retorika in argumentacija v slovenski vzgoji in izobraževanju, za-
snovali na treh metodoloških izhodiščih, ki monografijo delijo v tri sklope.
V prvem sklopu obravnavamo nekaj tipičnih pojmovanj retorike in argumentacije ter
razmerja med njima. Skozi kratek oris izbranih retoričnih in argumentativnih konceptov
osvetljujemo tezo, da je za razumevanje, obvladovanje in poučevanje prepričljivega in ute-
meljenega komuniciranja pomembno temeljito poznavanje retorike in argumentacije kot
teoretskih disciplin. Sledi prikaz problematike sodobnega poučevanja retorike in argu-
mentacije na Slovenskem, v katerem predstavljamo pregled in analizo kurikulov in izobra-
ževalnih programov za osnovno in srednjo šolo. Posebej nas je zanimalo, koliko in v ka-
kšni obliki so učenci na osnovnošolski in srednješolsko ravni izobraževanja deležni pouka
tistih komunikacijskih spretnosti, ki sodijo v teoretski polji retorike in argumentacije. Z
vidika vključevanja vsebin retorike in argumentacije dodajamo tudi pregled visokošolskih
programov treh slovenskih univerz. Ker je v monografiji eno od izhodišč, da je retorično-
argumentacijska kompetenca pomemben dejavnik uspešnega družbenega udejstvovanja, v
tem delu nekoliko podrobneje predstavljamo tudi vlogo in pomen poučevanja principov
retorike in argumentacije v okviru pouka državljanske vzgoje v Sloveniji in analiziramo,
koliko sta retorika in argumentacija kot izobraževalni vsebini zastopani v temeljnih doku-
mentih o državljanski vzgoji.
V drugem sklopu monografije predstavljamo empirično raziskavo o vlogi in pomenu
retorike in argumentacije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Raziskava podaja od-
govor na dve temeljni vprašanji: 1) kaj o retoriki in argumentaciji učenci in njihovi učite-
lji vedo in menijo; 2) kaj od njiju neposredno uporabljajo v šolskem vsakdanjiku. V analizi
predstavljamo rezultate, ki osvetljujejo vlogo šole in učiteljev pri poznavanju, razumevanju
in rabi retorično-argumentativnih spretnosti v okviru posameznih predmetov, šolskih in
obšolskih dejavnostih ter v medosebnih odnosih.
