Page 225 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 225
Zaključki
ka plemstva, ki ga pooseblja Metel, malo posrečena:39 Metel je namreč kon-
sistenten lik, ki je paradigma virtus z nekaj hibami (64.1: contemptor ani-
mus et superbia, commune nobilitatis malum). Marij, ravno nasprotno, do-
živi tranzicijo od bonae artes iz mladosti, o kateri pa je bralec najnatančne-
je obveščen prav v Marijevem govoru (Iug. 85.31–38), do ambitio. Lastna
sekvenca notranjega žarišča je tisto, kar Marija v primerjavi s povedanim
v pripovedovalčevi žariščevalski sferi, v bistvu kot pozitiven lik uničuje.
Vrnimo se k primerjavi med Katilino in Jugurto. Karakterizacija Kati-
line in Jugurte kaže torej nekaj pomembnih skupnih točk, vendar tudi še
pomembnejša razhajanja; prvo pomembno razliko predstavlja pripovedo-
valčev pristop: Katilino okarakterizira neposredno (C. 5.1–4), kot moral-
na avtoriteta, le kasneje se, kot smo že izpostavili, v več sekvencah notranje-
ga žarišča (Katilinov govor 20.1–21., pismo 35.1–6) vrača k prav tem ka-
rakterizacijskim izhodiščem. Jugurto pa pripovedovalec okarakterizira v
večji meri posredno, skozi »oči« (žariščevalski kot) Mikipse. Pri tem mo-
ramo opozoriti na očitno pomembno dejstvo: vsebino tiste sekvence notra-
njega žarišča, ki se jih pripovedovalec tesno oklepa, si lahko lasti tudi bralec
oz. jih lahko po naravi sprejemanja besedila sprejme, medtem ko so misli,
ki si jih ni mogoče v tolikšni meri prisvojiti, nujno locirane v sekvence no-
tranjega žarišča, ki se jih pripovedovalec ne more okleniti oz. se jim v naj-
večji možni meri odpove. Zakaj tolikšna razlika med Katilino in Jugurto?
Zakaj je Katilina toliko pomembnejši?
Odgovor se zdi na dlani: Jugurta v resnici ni pomemben protagonist,
temveč, kot smo že omenili, moteč simptom nekega drugega problematič-
nega procesa. Osrednja tema Jugurtinske vojne je konflikt med rimsko ari-
stokracijo in plebsom, torej domača tema. Problematika neurejenih druž-
benih odnosov se najjasneje izraža v kaotičnosti rimskih odnosov z Jugur-
to, ki ni le razlog in simptom te kaotičnosti, temveč njeno pravo pooseblje-
nje.40 Miselni preskoki z enega na drugo prizorišče, iz Afrike v Rim in spet
nazaj, so zahtevni vendar obenem tudi nujni; faze v vojni ta konflikt med
družbenimi razredi v Rimu stopnjujejo. Prva faza vojne je za Rim katastro-
falna, ker konzul Kalpurnij Bestia in Skaver ne utelešata lastne hereditar-
ne virtus, temveč avaritia in imperitia; v drugi fazi vojne prevzame vojsko
aristokratski general Metel, ki sicer vojaški aparat uspešno požene, vendar
vojne ne privede do kraja zaradi nezmožnosti, da bi izkoristil potenciale
svojega podrejenega, Marija. V zadnji fazi Marij vojno sicer uspešno zaklju-
či, vendar šele s pomočjo svojega podrejenega, Sule. Ne glede na dvoumno
39 E. Tiffou, n. d., 482ss.
40 C. Kraus, n. d., 220.
ka plemstva, ki ga pooseblja Metel, malo posrečena:39 Metel je namreč kon-
sistenten lik, ki je paradigma virtus z nekaj hibami (64.1: contemptor ani-
mus et superbia, commune nobilitatis malum). Marij, ravno nasprotno, do-
živi tranzicijo od bonae artes iz mladosti, o kateri pa je bralec najnatančne-
je obveščen prav v Marijevem govoru (Iug. 85.31–38), do ambitio. Lastna
sekvenca notranjega žarišča je tisto, kar Marija v primerjavi s povedanim
v pripovedovalčevi žariščevalski sferi, v bistvu kot pozitiven lik uničuje.
Vrnimo se k primerjavi med Katilino in Jugurto. Karakterizacija Kati-
line in Jugurte kaže torej nekaj pomembnih skupnih točk, vendar tudi še
pomembnejša razhajanja; prvo pomembno razliko predstavlja pripovedo-
valčev pristop: Katilino okarakterizira neposredno (C. 5.1–4), kot moral-
na avtoriteta, le kasneje se, kot smo že izpostavili, v več sekvencah notranje-
ga žarišča (Katilinov govor 20.1–21., pismo 35.1–6) vrača k prav tem ka-
rakterizacijskim izhodiščem. Jugurto pa pripovedovalec okarakterizira v
večji meri posredno, skozi »oči« (žariščevalski kot) Mikipse. Pri tem mo-
ramo opozoriti na očitno pomembno dejstvo: vsebino tiste sekvence notra-
njega žarišča, ki se jih pripovedovalec tesno oklepa, si lahko lasti tudi bralec
oz. jih lahko po naravi sprejemanja besedila sprejme, medtem ko so misli,
ki si jih ni mogoče v tolikšni meri prisvojiti, nujno locirane v sekvence no-
tranjega žarišča, ki se jih pripovedovalec ne more okleniti oz. se jim v naj-
večji možni meri odpove. Zakaj tolikšna razlika med Katilino in Jugurto?
Zakaj je Katilina toliko pomembnejši?
Odgovor se zdi na dlani: Jugurta v resnici ni pomemben protagonist,
temveč, kot smo že omenili, moteč simptom nekega drugega problematič-
nega procesa. Osrednja tema Jugurtinske vojne je konflikt med rimsko ari-
stokracijo in plebsom, torej domača tema. Problematika neurejenih druž-
benih odnosov se najjasneje izraža v kaotičnosti rimskih odnosov z Jugur-
to, ki ni le razlog in simptom te kaotičnosti, temveč njeno pravo pooseblje-
nje.40 Miselni preskoki z enega na drugo prizorišče, iz Afrike v Rim in spet
nazaj, so zahtevni vendar obenem tudi nujni; faze v vojni ta konflikt med
družbenimi razredi v Rimu stopnjujejo. Prva faza vojne je za Rim katastro-
falna, ker konzul Kalpurnij Bestia in Skaver ne utelešata lastne hereditar-
ne virtus, temveč avaritia in imperitia; v drugi fazi vojne prevzame vojsko
aristokratski general Metel, ki sicer vojaški aparat uspešno požene, vendar
vojne ne privede do kraja zaradi nezmožnosti, da bi izkoristil potenciale
svojega podrejenega, Marija. V zadnji fazi Marij vojno sicer uspešno zaklju-
či, vendar šele s pomočjo svojega podrejenega, Sule. Ne glede na dvoumno
39 E. Tiffou, n. d., 482ss.
40 C. Kraus, n. d., 220.
