Page 226 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 226
Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo
karakterizacijo Sule v 95. poglavju je nujen vtis, da pripovedovalec nami-
guje na sklep, da niti najboljši poveljnik ni uspešen brez talentov nekoga, ki
je homo novus, obratno pa tudi homo novus ne more uspešno delovati brez
pomoči sposobnega aristokrata.41
Motiv korupcije v zgodovini ni Salustijeva iznajdba, vendar pa je spo-
ročilo Jugurtinske vojne, da se je ta problem razrasel čez obvladljive meje.42
Rimska aristokracija je v svoji avaritia »zavozila« republikansko dedišči-
no vrednot,43 s tem pa se je simbolično odpovedala svoji hereditarni pred-
pravici do aristokratskega modela virtus; med aristokrati in homines novi
se tako začnejo vzpostavljati nova razmerja v okviru vrednot in protivre-
dnot. Pripoved o vojni z Jugurto se zdi tako predvsem neka »navidezna
stvarnost«,44 skozi katero pripovedovalec ta razmerja raziskuje.
Obenem pa je treba omeniti še eno pomembno dejstvo. V Jugurtinski
vojni ne zasledimo nobene prave omembe luxuria kot momenta korupci-
je med nobilitas. Dejansko se ustvarja dvakraten vtis: da Salustija pri pisa-
nju le ne vodi slepo sovraštvo do nobilitas, ki bi ji lahko ne nazadnje sine di-
scrimine pripisoval hibe vseh vrst, enako v obeh monografijah in da je poleg
tega treba brati Bellum Catilinae in Bellum Iugurthinum v »enem kosu«,
to pa zato, da bralec dobi celovit vtis degeneracije virtus od prve polovi-
ce drugega stoletja do prve polovice prvega stoletja pr. Kr.: eden od prelo-
mnih trenutkov pri tem je dominatio Sullana, po kateri se šele v Rimu raz-
pase luxuria.
V oceni motivov za konflikt med plebs in nobilitas v Iug. 40.3 je za bral-
ca, ki hoče glas pripovedovalca enačiti z glasom avtorja,45 skoraj osupljiv
salto mortale. Vztrajno izpostavljanje enega izvirnih grehov in razlogov za
konflikt (Iug. 5.1: tunc primum superbiae nobilitatis obviam itum est), ava-
ritia nobilitatis, ki se v seriji topoi ponavlja skozi ves prvi del pripovedi Ju-
gurtinske vojne, je v opisu Mamilijevega zakonskega predloga (Iug. 40.1–
5) nenadoma uravnoteženo v trditvi, da je motiv obeh strankarsko sprtih
strani lubido (Iug. 40.3: tanta lubido in partibus erat). Opis dogodka, ki
predstavlja prvi moment resnega odpora proti avaritia nobilitatis, je obe-
nem tako rekoč svarilo, da so bili motivi popularov v tem konfliktu ute-
meljeni na enakih negativnih vrednotah, ne pa na virtus, kakor bi pričako-
41 T. Wiedemann, n. d., 50.
42 R. Syme, Sallust, 175.
43 J.-M. Claasen, Sallust‘s Jugurtha – Rebel or Freedom Fighter? On Crossing Crocodile-infe-
sted Waters, CW 86 (1992), 279.
44 Id. 280.
45 Prim. B. M. Fields, Sallust’s Bellum Iugurthinum: Reading Jugurtha as the Other (magistr-
sko delo), Gainesville 2007, 25.
karakterizacijo Sule v 95. poglavju je nujen vtis, da pripovedovalec nami-
guje na sklep, da niti najboljši poveljnik ni uspešen brez talentov nekoga, ki
je homo novus, obratno pa tudi homo novus ne more uspešno delovati brez
pomoči sposobnega aristokrata.41
Motiv korupcije v zgodovini ni Salustijeva iznajdba, vendar pa je spo-
ročilo Jugurtinske vojne, da se je ta problem razrasel čez obvladljive meje.42
Rimska aristokracija je v svoji avaritia »zavozila« republikansko dedišči-
no vrednot,43 s tem pa se je simbolično odpovedala svoji hereditarni pred-
pravici do aristokratskega modela virtus; med aristokrati in homines novi
se tako začnejo vzpostavljati nova razmerja v okviru vrednot in protivre-
dnot. Pripoved o vojni z Jugurto se zdi tako predvsem neka »navidezna
stvarnost«,44 skozi katero pripovedovalec ta razmerja raziskuje.
Obenem pa je treba omeniti še eno pomembno dejstvo. V Jugurtinski
vojni ne zasledimo nobene prave omembe luxuria kot momenta korupci-
je med nobilitas. Dejansko se ustvarja dvakraten vtis: da Salustija pri pisa-
nju le ne vodi slepo sovraštvo do nobilitas, ki bi ji lahko ne nazadnje sine di-
scrimine pripisoval hibe vseh vrst, enako v obeh monografijah in da je poleg
tega treba brati Bellum Catilinae in Bellum Iugurthinum v »enem kosu«,
to pa zato, da bralec dobi celovit vtis degeneracije virtus od prve polovi-
ce drugega stoletja do prve polovice prvega stoletja pr. Kr.: eden od prelo-
mnih trenutkov pri tem je dominatio Sullana, po kateri se šele v Rimu raz-
pase luxuria.
V oceni motivov za konflikt med plebs in nobilitas v Iug. 40.3 je za bral-
ca, ki hoče glas pripovedovalca enačiti z glasom avtorja,45 skoraj osupljiv
salto mortale. Vztrajno izpostavljanje enega izvirnih grehov in razlogov za
konflikt (Iug. 5.1: tunc primum superbiae nobilitatis obviam itum est), ava-
ritia nobilitatis, ki se v seriji topoi ponavlja skozi ves prvi del pripovedi Ju-
gurtinske vojne, je v opisu Mamilijevega zakonskega predloga (Iug. 40.1–
5) nenadoma uravnoteženo v trditvi, da je motiv obeh strankarsko sprtih
strani lubido (Iug. 40.3: tanta lubido in partibus erat). Opis dogodka, ki
predstavlja prvi moment resnega odpora proti avaritia nobilitatis, je obe-
nem tako rekoč svarilo, da so bili motivi popularov v tem konfliktu ute-
meljeni na enakih negativnih vrednotah, ne pa na virtus, kakor bi pričako-
41 T. Wiedemann, n. d., 50.
42 R. Syme, Sallust, 175.
43 J.-M. Claasen, Sallust‘s Jugurtha – Rebel or Freedom Fighter? On Crossing Crocodile-infe-
sted Waters, CW 86 (1992), 279.
44 Id. 280.
45 Prim. B. M. Fields, Sallust’s Bellum Iugurthinum: Reading Jugurtha as the Other (magistr-
sko delo), Gainesville 2007, 25.
