Page 227 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 227
Zaključki
vali, torej so v svojem bistvu negativni. Sporočilo je nedvoumno: v trenut-
ku, ko kulminira začetna napoved tunc primum superbiae nobilitatis obvi-
am itum est se izkaže, da plebs v svojih prizadevanjih ne ravna iz nič bolj-
ših vzgibov kot nobilitas, tragične okoliščine njihove eksistence so le v tem,
da lahko za razliko od njih nobilitas za uresničevanje svojih motivov bo-
lje uporablja hereditarno zagotovljena sredstva in državni aparat; podob-
no kot nobilitas zlorablja številna sredstva v svojo korist, plebs zlorablja li-
bertas. V primerjavi ravnanja nobilitatis v primeru bratov Grakh (42.1) in
ravnanja plebis ob predlogu Mamilijevega zakona ni nobene prave razlike
– obe gibanji sta temeljno slabi in pokvarjeni. Del tega problematičnega gi-
banja je tudi Marij; ne le ambitio, njegov lik kvari in v ta enako slab mili-
eu uvršča še nekaj drugega. Fortuna. Njegovo zanašanje na nadnaraven ele-
ment bogove in sreče (Iug. 90.1, 93.1, 94.7).46 S tem ko se je prekršil pro-
ti pripovedovalčevemu stališču do fortuna, se je Marij de facto povsem ize-
načil množicam, ki podobno kot aristokrati ne izkoriščajo vseh zmožnosti
uma, qui ubi ad gloriam virtutis via grassatur, abunde pollens potensque et
clarus est neque fortuna eget.
Opozoriti moramo še na eno pomembno razliko med Katilino in Ju-
gurto. Katilina v svojih sekvencah notranjega žarišča samo enkrat pomi-
sli, da dela kaj zločinskega (C. 5.7), vendar v svojem govoru vsa svoja deja-
nja opravičuje s prizadevanjem za pomembne pozitivne koncepte, kot so li-
bertas, decus, divitiae gloria (C. 20.14); Jugurta, ravno nasprotno, se ves čas
zaveda, da njegova dejanja niso v skladu z mednarodnim pravom in da so
v bistvu napačna, na kar kaže statistika vseh sekvenc notranjega žarišča,
kjer kot sekundarni žariščevalec Jugurta svoj položaj ocenjuje ex conscien-
tia malorum in v kontekstu izgubljenega položaja (Iug. 32.5, 62.8–9, 72.2).
Kljub temu – ali morda prav zato –, je ravno Katilina na koncu pripovedi
o zaroti deležen svojevrstne moralne rehabilitacije – oz. dobi priložnost, da
vsaj tisti del virtus, ki je nesporen, dokaže. Jugurta pa je pozabljen: za Rim
je dosti pomembnejši Marij, ki je z vsemi svojimi dokazanimi prednost-
mi in slabostmi predvsem generator pogubnega državljanskega konflikta.
46 Gl. str. 210–212.
vali, torej so v svojem bistvu negativni. Sporočilo je nedvoumno: v trenut-
ku, ko kulminira začetna napoved tunc primum superbiae nobilitatis obvi-
am itum est se izkaže, da plebs v svojih prizadevanjih ne ravna iz nič bolj-
ših vzgibov kot nobilitas, tragične okoliščine njihove eksistence so le v tem,
da lahko za razliko od njih nobilitas za uresničevanje svojih motivov bo-
lje uporablja hereditarno zagotovljena sredstva in državni aparat; podob-
no kot nobilitas zlorablja številna sredstva v svojo korist, plebs zlorablja li-
bertas. V primerjavi ravnanja nobilitatis v primeru bratov Grakh (42.1) in
ravnanja plebis ob predlogu Mamilijevega zakona ni nobene prave razlike
– obe gibanji sta temeljno slabi in pokvarjeni. Del tega problematičnega gi-
banja je tudi Marij; ne le ambitio, njegov lik kvari in v ta enako slab mili-
eu uvršča še nekaj drugega. Fortuna. Njegovo zanašanje na nadnaraven ele-
ment bogove in sreče (Iug. 90.1, 93.1, 94.7).46 S tem ko se je prekršil pro-
ti pripovedovalčevemu stališču do fortuna, se je Marij de facto povsem ize-
načil množicam, ki podobno kot aristokrati ne izkoriščajo vseh zmožnosti
uma, qui ubi ad gloriam virtutis via grassatur, abunde pollens potensque et
clarus est neque fortuna eget.
Opozoriti moramo še na eno pomembno razliko med Katilino in Ju-
gurto. Katilina v svojih sekvencah notranjega žarišča samo enkrat pomi-
sli, da dela kaj zločinskega (C. 5.7), vendar v svojem govoru vsa svoja deja-
nja opravičuje s prizadevanjem za pomembne pozitivne koncepte, kot so li-
bertas, decus, divitiae gloria (C. 20.14); Jugurta, ravno nasprotno, se ves čas
zaveda, da njegova dejanja niso v skladu z mednarodnim pravom in da so
v bistvu napačna, na kar kaže statistika vseh sekvenc notranjega žarišča,
kjer kot sekundarni žariščevalec Jugurta svoj položaj ocenjuje ex conscien-
tia malorum in v kontekstu izgubljenega položaja (Iug. 32.5, 62.8–9, 72.2).
Kljub temu – ali morda prav zato –, je ravno Katilina na koncu pripovedi
o zaroti deležen svojevrstne moralne rehabilitacije – oz. dobi priložnost, da
vsaj tisti del virtus, ki je nesporen, dokaže. Jugurta pa je pozabljen: za Rim
je dosti pomembnejši Marij, ki je z vsemi svojimi dokazanimi prednost-
mi in slabostmi predvsem generator pogubnega državljanskega konflikta.
46 Gl. str. 210–212.
