Page 321 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 321
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
– slikovni material: fotografija (»Vojaki Rdeče armade na paradi v Mo-
skvi Rdečo armado je ustanovil Lev Trocki (v prvi vrsti na desni), ob Leni-
nu najpomembnejši politik tistega časa.«)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
a) str. 47 (osrednje besedilo): (Državljanska vojna): Z mirom v Brest-Li-
tovsku je sovjetska Rusija sicer izstopila iz svetovne vojne, toda orožje na
ruskem ozemlju še ni potihnilo. Nasprotniki revolucije in zagovorniki car-
skega režima, ki so se po svojih belih uniformah imenovali beli, so nadalje-
vali z bojem proti novi revolucionarni oblasti. Med belimi in rdečimi (revo-
lucionarji) se je začela štiri leta trajajoča državljanska vojna.
Jeseni 1918 leta se je antanta odločila za intervencijo v Rusiji. Toda po-
moč Velike Britanije, Francije, ZDA in Japonske je bila omejena. Naspro-
tnikom revolucije so skušali pomagati predvsem z gospodarsko blokado
Rusije, manj pa z vojaki. Revolucionarna Rdeča armada je zato spomladi
1920, ko je poljska vojska zasedla Kijev, prešla v ofenzivo. Poljske čete je po-
tisnila vse do Varšave. Takrat je antanta priskočila na pomoč Poljski in zau-
stavila sovjetski prodor. Rdeča armada je še istega leta premagala kontrare-
volucionarne sile v evropskem delu Rusije. Na vzhodu države pa so se boji
nadaljevali do leta 1922.
b) str. 47 (osrednje besedilo): (Od vojnega komunizma do nove eko-
nomske politike): Že med državljansko vojno so boljševiki hoteli povsem
uresničiti načela marksizma, zlasti tista o družbeni lastnini proizvajalnih
sredstev in diktaturi proletariata. Zahtevali so ukinitev tržnega gospodar-
stva in uvedli obvezno oddajo tržnih presežkov državi. Zaradi take politi-
ke, ki je v državi povzročila pravo lakoto, je prišlo do nasprotovanja raznih
političnih sil in do kmečkih uporov. Boljševiška oblast je s silo obračunala
tako s političnimi nasprotniki kot tudi z upornimi kmeti.
Po koncu državljanske vojne v evropskem delu Rusije so se boljševiki še
bolj zagnano lotili uresničevanja svoje politike. Skušali so ukiniti tržno go-
spodarstvo, vpeljali so blagovno menjavo, ki jo je urejala država, in podr-
žavili industrijo.
IX. vsebinski sklop/tema: SVET MED SVETOVNIMA VOJNAMA
– naslov: Fašizem in nacizem
– akterji: Italija, Etiopija, evropske velesile, Društvo narodov, italijanski
kralj, Nemčija, Mussolini
– slikovni material: fotografija (»Vojaki Rdeče armade na paradi v Mo-
skvi Rdečo armado je ustanovil Lev Trocki (v prvi vrsti na desni), ob Leni-
nu najpomembnejši politik tistega časa.«)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
a) str. 47 (osrednje besedilo): (Državljanska vojna): Z mirom v Brest-Li-
tovsku je sovjetska Rusija sicer izstopila iz svetovne vojne, toda orožje na
ruskem ozemlju še ni potihnilo. Nasprotniki revolucije in zagovorniki car-
skega režima, ki so se po svojih belih uniformah imenovali beli, so nadalje-
vali z bojem proti novi revolucionarni oblasti. Med belimi in rdečimi (revo-
lucionarji) se je začela štiri leta trajajoča državljanska vojna.
Jeseni 1918 leta se je antanta odločila za intervencijo v Rusiji. Toda po-
moč Velike Britanije, Francije, ZDA in Japonske je bila omejena. Naspro-
tnikom revolucije so skušali pomagati predvsem z gospodarsko blokado
Rusije, manj pa z vojaki. Revolucionarna Rdeča armada je zato spomladi
1920, ko je poljska vojska zasedla Kijev, prešla v ofenzivo. Poljske čete je po-
tisnila vse do Varšave. Takrat je antanta priskočila na pomoč Poljski in zau-
stavila sovjetski prodor. Rdeča armada je še istega leta premagala kontrare-
volucionarne sile v evropskem delu Rusije. Na vzhodu države pa so se boji
nadaljevali do leta 1922.
b) str. 47 (osrednje besedilo): (Od vojnega komunizma do nove eko-
nomske politike): Že med državljansko vojno so boljševiki hoteli povsem
uresničiti načela marksizma, zlasti tista o družbeni lastnini proizvajalnih
sredstev in diktaturi proletariata. Zahtevali so ukinitev tržnega gospodar-
stva in uvedli obvezno oddajo tržnih presežkov državi. Zaradi take politi-
ke, ki je v državi povzročila pravo lakoto, je prišlo do nasprotovanja raznih
političnih sil in do kmečkih uporov. Boljševiška oblast je s silo obračunala
tako s političnimi nasprotniki kot tudi z upornimi kmeti.
Po koncu državljanske vojne v evropskem delu Rusije so se boljševiki še
bolj zagnano lotili uresničevanja svoje politike. Skušali so ukiniti tržno go-
spodarstvo, vpeljali so blagovno menjavo, ki jo je urejala država, in podr-
žavili industrijo.
IX. vsebinski sklop/tema: SVET MED SVETOVNIMA VOJNAMA
– naslov: Fašizem in nacizem
– akterji: Italija, Etiopija, evropske velesile, Društvo narodov, italijanski
kralj, Nemčija, Mussolini
