Page 323 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 323
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
– vrednote: vrste družbenih sprememb (politično gibanje ljudska fron-
ta, osvajalne težnje, fašistični režim v Španiji, politika popuščanja, iska-
nje zaveznikov), vrste stanj (vmešavanje SZ, neučinkovitost antante, različ-
ni interesi, nezadovoljstvo ZDA z Evropo), vrste dogodkov (sistematična
bombardiranja, državni udar v Španiji, Münchenski sporazum)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»»Volite komuniste!«,»Predah med
boji«, »Zmaga generala Franca«, »Srečanje dveh zaveznikov«, »Hi-
tler na Dunaju«, »Neville Chamberlain po vrnitvi iz Münchna«), slika
(»Guernica«, P. Picasso)
– št. strani: 4
– izbrano besedilo:
a) str. 63 (osrednje besedilo): (Ljudska fronta): Leta 1929 je tudi Francijo
prizadela velika gospodarska kriza. Zaradi nje so začele rasti skrajno desni-
čarske politične organizacije, ki jim je bila blizu fašistična ideologija. Leta
1934 so hoteli z državnim udarom ogroziti demokratični razvoj v državi.
Vendar so se jim uspešno zoperstavile združene demokratične, pretežno le-
vičarske sile (komunisti, socialisti, radikalci, nekatere katoliške politične
organizacije itd.). Nastalo je dokaj široko politično gibanje, ki je leta 1935
dobilo ime ljudska fronta in si postavilo za cilj »boj za demokracijo in pro-
ti fašizmu«. Utrdila se je šele potem, ko je tudi Komunistična internacio-
nala (1935) sprejela ljudske fronte kot temeljno obliko boja proti fašistični
in nacistični nevarnosti. /…/
Francoska ljudska fronta je postala vzor za mnoge druge evropske dr-
žave, med njimi tudi za ljudskofrontno povezovanje na Slovenskem. Obe-
nem pa je pri tem povezovanju hotela imeti glavno besedo SZ. Njeno vme-
šavanje se je najjasneje pokazalo pri oblikovanju in delovanju španske ljud-
ske fronte.
b) str. 63–64 (osrednje besedilo): (Španska državljanska vojna): V Špani-
ji je prišlo do ljudskofrontnega povezovanja celo nekoliko prej kot v Fran-
ciji, in sicer ob pripravi splošne stavke jeseni 1934. Stavko je vojska zatrla,
toda na parlamentarnih volitvah leta 1936 je zmagala ljudska fronta, ki so
jo sestavljali socialisti, komunisti in levi meščanski republikanci. Podobno
kot v Franciji je ljudskofrontna vlada tudi v Španiji izvajala socialne refor-
me, poleg tega pa je ločila Cerkev od države in spodbujala nastajanje posve-
tnih šol. Taki politiki so se odločno uprli veleposestniki in industrialci, na-
sprotovala pa ji je tudi katoliška cerkev. Povezali so se z vojsko in fašistič-
– vrednote: vrste družbenih sprememb (politično gibanje ljudska fron-
ta, osvajalne težnje, fašistični režim v Španiji, politika popuščanja, iska-
nje zaveznikov), vrste stanj (vmešavanje SZ, neučinkovitost antante, različ-
ni interesi, nezadovoljstvo ZDA z Evropo), vrste dogodkov (sistematična
bombardiranja, državni udar v Španiji, Münchenski sporazum)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»»Volite komuniste!«,»Predah med
boji«, »Zmaga generala Franca«, »Srečanje dveh zaveznikov«, »Hi-
tler na Dunaju«, »Neville Chamberlain po vrnitvi iz Münchna«), slika
(»Guernica«, P. Picasso)
– št. strani: 4
– izbrano besedilo:
a) str. 63 (osrednje besedilo): (Ljudska fronta): Leta 1929 je tudi Francijo
prizadela velika gospodarska kriza. Zaradi nje so začele rasti skrajno desni-
čarske politične organizacije, ki jim je bila blizu fašistična ideologija. Leta
1934 so hoteli z državnim udarom ogroziti demokratični razvoj v državi.
Vendar so se jim uspešno zoperstavile združene demokratične, pretežno le-
vičarske sile (komunisti, socialisti, radikalci, nekatere katoliške politične
organizacije itd.). Nastalo je dokaj široko politično gibanje, ki je leta 1935
dobilo ime ljudska fronta in si postavilo za cilj »boj za demokracijo in pro-
ti fašizmu«. Utrdila se je šele potem, ko je tudi Komunistična internacio-
nala (1935) sprejela ljudske fronte kot temeljno obliko boja proti fašistični
in nacistični nevarnosti. /…/
Francoska ljudska fronta je postala vzor za mnoge druge evropske dr-
žave, med njimi tudi za ljudskofrontno povezovanje na Slovenskem. Obe-
nem pa je pri tem povezovanju hotela imeti glavno besedo SZ. Njeno vme-
šavanje se je najjasneje pokazalo pri oblikovanju in delovanju španske ljud-
ske fronte.
b) str. 63–64 (osrednje besedilo): (Španska državljanska vojna): V Špani-
ji je prišlo do ljudskofrontnega povezovanja celo nekoliko prej kot v Fran-
ciji, in sicer ob pripravi splošne stavke jeseni 1934. Stavko je vojska zatrla,
toda na parlamentarnih volitvah leta 1936 je zmagala ljudska fronta, ki so
jo sestavljali socialisti, komunisti in levi meščanski republikanci. Podobno
kot v Franciji je ljudskofrontna vlada tudi v Španiji izvajala socialne refor-
me, poleg tega pa je ločila Cerkev od države in spodbujala nastajanje posve-
tnih šol. Taki politiki so se odločno uprli veleposestniki in industrialci, na-
sprotovala pa ji je tudi katoliška cerkev. Povezali so se z vojsko in fašistič-
