Page 320 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 320
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
ma resda niso doživeli sami, so pa zato toliko bolj častili tiste redke posa-
meznike, ki so s pogumom in iznajdljivostjo našli pot do slave. Občudova-
li so drzne plavalce, ki so preplavali Rokavski preliv, plesne tekmovalce in
športnike, kot je bil npr, Babe Ruth, legenda ameriškega baseballa.
Blagostanje pa je okušala le peščica ljudi. Milijoni v ZDA, Veliki Brita-
niji, Nemčiji in Franciji so še naprej živeli v revščini. Bogastvo je bilo na-
mreč izredno neenakomerno porazdeljeno. V ZDA je 6 odstotkov ljudi po-
sedovalo kar 26 odstotkov narodnega bogastva, med preostalimi državlja-
ni pa jih je prek 60 odstotkov živelo na robu revščine. Najteže je bilo ame-
riškim kmetom. Med prvo svetovno vojno so jih oblasti spodbujale, da so
pridelovali velike količine bombaža in hrane za potrebe vojske. Ker so z
nezmanjšano proizvodnjo nadaljevali tudi po vojni, je ponudba na tržišču
močno presegla povpraševanje. Cene kmetijskih pridelkov so začele strmo-
glavo padati in na ameriškem podeželju se je pojavila revščina, ki je bila naj-
hujša med temnopoltim prebivalstvom na jugu ZDA. Mnogi mali kme-
tje so životarili v lesenih kočah s pločevinasto streho, brez elektrike, teko-
če vode in sanitarij.
Podobne razmere so bile tudi v Evropi. Kljub splošnemu napredku se
stara celina ni mogla izogniti brezposelnosti (v Veliki Britaniji v 20. Letih
ni bilo nikdar manj kot milijon brezposelnih), zlasti pa je bilo v krizi kme-
tijstvo. Mali kmetje so propadali, odhajali v mesta in se pridružili nepregle-
dnim množicam brezposelnih.
b) str. 46 (komentar k sliki: »Potrošne dobrine«): Sprva v ZDA, potem
pa tudi v Evropi, so se v premožnejših družinah začeli pojavljati sesalci za
prah, pralni, šivalni in pisalni stroji. Ljudje so začeli izdelke kupovati prek
reklamnih katalogov. Moda je postajala vse bolj izzivalna. K ženski obleki
z resicami je skoraj obvezno sodil tudi čim daljši cigaretni ustnik.
VIII. vsebinski sklop/tema: SVET MED SVETOVNIMA VOJNAMA
– naslov: Socializem v Sovjetski zvezi
– akterji: sovjetska Rusija, beli in rdeči, antanta, Velika Britanija, Fran-
cija, ZDA, Japonska, rdeča armada, Poljska
– vrednote: vrste družbenih sprememb (uresničevanje boljševiške poli-
tike), vrste dogodkov (državljanska vojna, intervencija antante, zaustavitev
sovjetskega prodora), socialistične (ukinitev tržnega gospodarstva, blagov-
na menjava, podržavljenje industrije)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
ma resda niso doživeli sami, so pa zato toliko bolj častili tiste redke posa-
meznike, ki so s pogumom in iznajdljivostjo našli pot do slave. Občudova-
li so drzne plavalce, ki so preplavali Rokavski preliv, plesne tekmovalce in
športnike, kot je bil npr, Babe Ruth, legenda ameriškega baseballa.
Blagostanje pa je okušala le peščica ljudi. Milijoni v ZDA, Veliki Brita-
niji, Nemčiji in Franciji so še naprej živeli v revščini. Bogastvo je bilo na-
mreč izredno neenakomerno porazdeljeno. V ZDA je 6 odstotkov ljudi po-
sedovalo kar 26 odstotkov narodnega bogastva, med preostalimi državlja-
ni pa jih je prek 60 odstotkov živelo na robu revščine. Najteže je bilo ame-
riškim kmetom. Med prvo svetovno vojno so jih oblasti spodbujale, da so
pridelovali velike količine bombaža in hrane za potrebe vojske. Ker so z
nezmanjšano proizvodnjo nadaljevali tudi po vojni, je ponudba na tržišču
močno presegla povpraševanje. Cene kmetijskih pridelkov so začele strmo-
glavo padati in na ameriškem podeželju se je pojavila revščina, ki je bila naj-
hujša med temnopoltim prebivalstvom na jugu ZDA. Mnogi mali kme-
tje so životarili v lesenih kočah s pločevinasto streho, brez elektrike, teko-
če vode in sanitarij.
Podobne razmere so bile tudi v Evropi. Kljub splošnemu napredku se
stara celina ni mogla izogniti brezposelnosti (v Veliki Britaniji v 20. Letih
ni bilo nikdar manj kot milijon brezposelnih), zlasti pa je bilo v krizi kme-
tijstvo. Mali kmetje so propadali, odhajali v mesta in se pridružili nepregle-
dnim množicam brezposelnih.
b) str. 46 (komentar k sliki: »Potrošne dobrine«): Sprva v ZDA, potem
pa tudi v Evropi, so se v premožnejših družinah začeli pojavljati sesalci za
prah, pralni, šivalni in pisalni stroji. Ljudje so začeli izdelke kupovati prek
reklamnih katalogov. Moda je postajala vse bolj izzivalna. K ženski obleki
z resicami je skoraj obvezno sodil tudi čim daljši cigaretni ustnik.
VIII. vsebinski sklop/tema: SVET MED SVETOVNIMA VOJNAMA
– naslov: Socializem v Sovjetski zvezi
– akterji: sovjetska Rusija, beli in rdeči, antanta, Velika Britanija, Fran-
cija, ZDA, Japonska, rdeča armada, Poljska
– vrednote: vrste družbenih sprememb (uresničevanje boljševiške poli-
tike), vrste dogodkov (državljanska vojna, intervencija antante, zaustavitev
sovjetskega prodora), socialistične (ukinitev tržnega gospodarstva, blagov-
na menjava, podržavljenje industrije)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
