Page 324 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 324
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
nimi organizacijami in poleti 1936 je del vojske izvedel državni udar pro-
ti republikanski vladi.
Državni udar je vodil general Francisco Bahamonde Franco, ki je pove-
ljeval španski kolonialni vojski v Maroku. Upornikom so se pridružile tudi
nekatere druge enote v Španiji, vojaštvo v Madridu, Barceloni, Valencii in
Malagi pa je ostalo zvesto vladi. Vlada je julija 1936 razdelila orožje dela-
vstvu in drugim državljanom in začela se je državljanska vojna.
V treh letih vojne se je sreča nagibala zdaj na eno, zdaj na drugo stran.
Upornikom so pomagali njihovi somišljeniki Nemci in Italijani ter jih za-
lagali ne samo z orožjem in opremo, temveč tudi z vojaštvom. Nemčija
in Italija sta špansko državljansko vojno izkoristili za preizkušanje nove-
ga orožja in nove vojaške taktike. Evropa je bila priča prvih sistematičnih
bombardiranj mest pa tudi celih območij.
Republikanski vladi so pomagali predvsem SZ in prostovoljci iz tujine.
Približno 30 tisoč se jih je zbralo v mednarodnih brigadah, med njimi ka-
kih 500 iz Slovenije. SZ se je neposredno vmešala v španske zadeve. Moč
komunistov, ki so zahtevali izvedbo revolucije, se je povečevala. Prišlo je
do nesoglasij in razdora v republikanski vladi. Largo Caballero, eden naju-
glednejših republikanskih politikov in predsednik vlade, je moral odstopi-
ti in moč republikanske vojske je začela naglo slabeti. Republikanska voj-
ska je bila spomladi 1939 poražena. Republikanska vlada, ki ni mogla upa-
ti na pomoč demokratične Evrope – ta se je pod vodstvom Velike Britanije
in Francije že na začetku državljanske vojne odločila za politiko nevtralno-
sti – je kapitulirala. V Španiji je zavladal fašistični režim generala Franca.
c) str. 65 (osrednje besedilo): (Združevanje fašističnih in nacističnih sil):
Trideseta leta sodijo med najbolj usodna v 20. stoletju. Italijanski fašizem
in nemški nacizem sta jasno pokazala svoje osvajalne težnje, zmagovite an-
tantne države pa se grozeči nevarnosti niso učinkovito zoperstavile, tudi
zaradi različnih interesov, ki so narekovali njihovo politiko. Velika Brita-
nija in Francija sta se ukvarjali predvsem z odnosi do Nemčije, ZDA pa
niso preveč prijazno gledale na Evropo, ker ni reagirala na japonsko osva-
jalno politiko na Daljnem vzhodu. Zaradi teh nesoglasij ZDA niso podpi-
sale versajske mirovne pogodbe nit vstopile v Društvo narodov.
č) str. 66–67 (osrednje besedilo): (Razpad Češkoslovaške): Po priklju-
čitvi Avstrije je Hitler zahteval še priključitev češkoslovaške pokrajine Su-
deti, kjer je živelo približno 3,5 milijona Nemcev. Zahtevo je podprlo tudi
politično vodstvo sudetskih Nemcev, ki je bilo nacistično usmerjeno. Za-
čela se je sudetska kriza.
nimi organizacijami in poleti 1936 je del vojske izvedel državni udar pro-
ti republikanski vladi.
Državni udar je vodil general Francisco Bahamonde Franco, ki je pove-
ljeval španski kolonialni vojski v Maroku. Upornikom so se pridružile tudi
nekatere druge enote v Španiji, vojaštvo v Madridu, Barceloni, Valencii in
Malagi pa je ostalo zvesto vladi. Vlada je julija 1936 razdelila orožje dela-
vstvu in drugim državljanom in začela se je državljanska vojna.
V treh letih vojne se je sreča nagibala zdaj na eno, zdaj na drugo stran.
Upornikom so pomagali njihovi somišljeniki Nemci in Italijani ter jih za-
lagali ne samo z orožjem in opremo, temveč tudi z vojaštvom. Nemčija
in Italija sta špansko državljansko vojno izkoristili za preizkušanje nove-
ga orožja in nove vojaške taktike. Evropa je bila priča prvih sistematičnih
bombardiranj mest pa tudi celih območij.
Republikanski vladi so pomagali predvsem SZ in prostovoljci iz tujine.
Približno 30 tisoč se jih je zbralo v mednarodnih brigadah, med njimi ka-
kih 500 iz Slovenije. SZ se je neposredno vmešala v španske zadeve. Moč
komunistov, ki so zahtevali izvedbo revolucije, se je povečevala. Prišlo je
do nesoglasij in razdora v republikanski vladi. Largo Caballero, eden naju-
glednejših republikanskih politikov in predsednik vlade, je moral odstopi-
ti in moč republikanske vojske je začela naglo slabeti. Republikanska voj-
ska je bila spomladi 1939 poražena. Republikanska vlada, ki ni mogla upa-
ti na pomoč demokratične Evrope – ta se je pod vodstvom Velike Britanije
in Francije že na začetku državljanske vojne odločila za politiko nevtralno-
sti – je kapitulirala. V Španiji je zavladal fašistični režim generala Franca.
c) str. 65 (osrednje besedilo): (Združevanje fašističnih in nacističnih sil):
Trideseta leta sodijo med najbolj usodna v 20. stoletju. Italijanski fašizem
in nemški nacizem sta jasno pokazala svoje osvajalne težnje, zmagovite an-
tantne države pa se grozeči nevarnosti niso učinkovito zoperstavile, tudi
zaradi različnih interesov, ki so narekovali njihovo politiko. Velika Brita-
nija in Francija sta se ukvarjali predvsem z odnosi do Nemčije, ZDA pa
niso preveč prijazno gledale na Evropo, ker ni reagirala na japonsko osva-
jalno politiko na Daljnem vzhodu. Zaradi teh nesoglasij ZDA niso podpi-
sale versajske mirovne pogodbe nit vstopile v Društvo narodov.
č) str. 66–67 (osrednje besedilo): (Razpad Češkoslovaške): Po priklju-
čitvi Avstrije je Hitler zahteval še priključitev češkoslovaške pokrajine Su-
deti, kjer je živelo približno 3,5 milijona Nemcev. Zahtevo je podprlo tudi
politično vodstvo sudetskih Nemcev, ki je bilo nacistično usmerjeno. Za-
čela se je sudetska kriza.
