Page 322 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 322
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
– vrednote: vrste družbenih sprememb (nova zavezništva), vrste stanj
(neučinkovitost evropskih sil), vrste dogodkov (napad Etiopije, gospodar-
ske sankcije, os Berlin-Rim)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Benito Mussolini je«, »Pohod na Rim
(1922)«, »Verjeti, ubogati, boriti se«, »Versajski sistem je mrtev«, »Adolf
Hitler v zaporu«), karikatura (»Koliko lahko nese nemški osel?«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 53–54 (osrednje besedilo): (Fašizem v Italiji): Italija je leta 1935
iz svoje kolonije Somalije napadla Etiopijo (Abesinijo), po kateri je hlepe-
la že v prejšnjem stoletju. Evropske velesile niso resno odgovorile, pa tudi
razprava v Društvu narodov, s katero naj bi obsodili italijansko akcijo, ni
obrodila nobenih sadov. Zoper Italijo so uvedli le gospodarske sankcije, ki
niso bile učinkovite. Italija je leta 1936 zasedla Etiopijo in italijanski kralj
se je oklical za cesarja. Etiopski cesar Haile Selasie je sicer protestiral pri
Društvu narodov, ki pa je okupacijo priznalo. Še več, odpravilo je gospo-
darske sankcije v upanju, da bo Italija poslej, kot je zatrjeval Mussolini, mi-
roljubna država.
Kljub moderni oborožitvi je italijanska vojska potrebovala leto dni, da si
je pokorila Abesinijo. Fašistična Italija je bila do Nemčije sprva močno za-
držana, čeprav je bil Mussolini dolgo časa vzor Hitlerju. Jabolko spora med
Italijo in Nemčijo je bilo vprašanje političnega vpliva v Avstriji. Šele ko je
Mussolini popustil v korist Hitlerjeve Nemčije, sta se državi začeli zbliže-
vati. Med obema diktatorjema je bila 25. oktobra 1936 sklenjena prijatelj-
ska pogodba, ki jo je Mussolini imenoval »os Rim – Berlin«. Začeli so se
kazati obrisi novih zavezništev v Evropi, ki so bila nekaj let kasneje usodna
za izbruh druge svetovne vojne.
b) str. 54 (komentar k sliki: »Versajski sistem je mrtev«): Na zborova-
nju v Torinu je Mussolini napovedal prihodnost: »Doktrina fašizma je ja-
sna in moja volja je prav tako jasna in neupogljiva: korakali bomo z Nem-
čijo, da bomo dali Evropi mir in pravičnost… Versajski sistem je mrtev.«
X. vsebinski sklop/tema: SVET MED SVETOVNIMA VOJNAMA
– naslov: Na poti k drugi svetovni vojni
– akterji: Francija, evropske države, ljudska fronta, Španija, Franco, de-
mokratična Evropa, Hitler, Mussolini, Chamberlain, Daladier, Češkoslo-
vaška,, Nemčija, Rusija, Poljska, baltske države
– vrednote: vrste družbenih sprememb (nova zavezništva), vrste stanj
(neučinkovitost evropskih sil), vrste dogodkov (napad Etiopije, gospodar-
ske sankcije, os Berlin-Rim)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Benito Mussolini je«, »Pohod na Rim
(1922)«, »Verjeti, ubogati, boriti se«, »Versajski sistem je mrtev«, »Adolf
Hitler v zaporu«), karikatura (»Koliko lahko nese nemški osel?«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 53–54 (osrednje besedilo): (Fašizem v Italiji): Italija je leta 1935
iz svoje kolonije Somalije napadla Etiopijo (Abesinijo), po kateri je hlepe-
la že v prejšnjem stoletju. Evropske velesile niso resno odgovorile, pa tudi
razprava v Društvu narodov, s katero naj bi obsodili italijansko akcijo, ni
obrodila nobenih sadov. Zoper Italijo so uvedli le gospodarske sankcije, ki
niso bile učinkovite. Italija je leta 1936 zasedla Etiopijo in italijanski kralj
se je oklical za cesarja. Etiopski cesar Haile Selasie je sicer protestiral pri
Društvu narodov, ki pa je okupacijo priznalo. Še več, odpravilo je gospo-
darske sankcije v upanju, da bo Italija poslej, kot je zatrjeval Mussolini, mi-
roljubna država.
Kljub moderni oborožitvi je italijanska vojska potrebovala leto dni, da si
je pokorila Abesinijo. Fašistična Italija je bila do Nemčije sprva močno za-
držana, čeprav je bil Mussolini dolgo časa vzor Hitlerju. Jabolko spora med
Italijo in Nemčijo je bilo vprašanje političnega vpliva v Avstriji. Šele ko je
Mussolini popustil v korist Hitlerjeve Nemčije, sta se državi začeli zbliže-
vati. Med obema diktatorjema je bila 25. oktobra 1936 sklenjena prijatelj-
ska pogodba, ki jo je Mussolini imenoval »os Rim – Berlin«. Začeli so se
kazati obrisi novih zavezništev v Evropi, ki so bila nekaj let kasneje usodna
za izbruh druge svetovne vojne.
b) str. 54 (komentar k sliki: »Versajski sistem je mrtev«): Na zborova-
nju v Torinu je Mussolini napovedal prihodnost: »Doktrina fašizma je ja-
sna in moja volja je prav tako jasna in neupogljiva: korakali bomo z Nem-
čijo, da bomo dali Evropi mir in pravičnost… Versajski sistem je mrtev.«
X. vsebinski sklop/tema: SVET MED SVETOVNIMA VOJNAMA
– naslov: Na poti k drugi svetovni vojni
– akterji: Francija, evropske države, ljudska fronta, Španija, Franco, de-
mokratična Evropa, Hitler, Mussolini, Chamberlain, Daladier, Češkoslo-
vaška,, Nemčija, Rusija, Poljska, baltske države
