Page 316 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 316
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
Prostrano rusko carstvo je bila dežela velikih družbenih nasprotij. Veči-
na prebivalstva je živela v bedi, kakršne preostala Evropa že vrsto let ni več
poznala, peščica izbrancev pa se je utapljala v bogastvu.
b) str. 19 (komentar k sliki »Ruski car Nikolaj II. z družino«): To je bil
poslednji samodržec med evropskimi monarhi.
V. vsebinski sklop/tema: SVET MED SVETOVNIMA VOJNAMA
– naslov: Posledice vojne in mirovna konferenca
– akterji: ideje oktobrske revolucije, komunistične stranke, Lenin, ko-
munistične frakcije nekaterih evropskih socialdemokratskih strank, an-
tantne države, zmagovalci, Thomas W. Wilson, ZDA, majhni evropski na-
rodi, udeleženke mirovne konference, Francija, Velika Britanija, Nemčija,
Rusija, Japonska, nove države v Evropi, evropske države, konservativne, li-
beralne, socialnodemokratske stranke
– vrednote: vrste družbenih sprememb (revolucionarno vrenje, povojna
ureditev Evrope, razpad imperijev in nastanek novih držav, napetosti, par-
lamentarna demokracija, izboljšanje), vrste stanj (opustošenje, upori, več-
nacionalnost, nerešena manjšinska vprašanja), vrste dogodkov (III. Inter-
nacionala, mirovna konferenca, versajska Evropa, Društvo narodov), libe-
ralne (mednarodni odnosi, samoodločba narodov, volitve, tri veje oblasti,
sindikati, javno mnenje), občečloveške (revolucionarne ideje), emocional-
ne (veliko število ranjenih, pohabljenih, opustošenje, ogorčenost, množice
brezdomcev, veliko upanje, hudi spori)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Plakat za III. Internacionalo«, »Veliki štirje
v Versaillesu«), politični zemljevid (»Versajska Evropa«, »Demokratični
režimi v Evropi (1920)«, »Avtoritarni režimi v Evropi (1939)«)
– št. strani: 7
– izbrano besedilo:
a) str. 34 (osrednje besedilo): Prva svetovna vojna je zahtevala 20 milijo-
nov mrtvih, velikansko število ranjenih in pohabljenih, na območjih voj-
nih viher pa povzročila opustošenje in množice brezdomcev. Ljudje so bili
ogorčeni nad tistimi, ki so jih zapeljali v vojno. Revolucionarne ideje okto-
brske revolucije so zato naletela na plodna tla v mnogih evropskih državah,
še zlasti v tistih, ki so vojno izgubile in jih je pestilo hudo pomanjkanje.
b) str. 35 (osrednje besedilo): (Revolucionarno vrenje po Evropi): V času
revolucionarnega vrenja po Evropi, ki so ga usmerjale in vodile komunistič-
ne stranke, je Lenin dal pobudo za ustanovitev Komunistične internacio-
Prostrano rusko carstvo je bila dežela velikih družbenih nasprotij. Veči-
na prebivalstva je živela v bedi, kakršne preostala Evropa že vrsto let ni več
poznala, peščica izbrancev pa se je utapljala v bogastvu.
b) str. 19 (komentar k sliki »Ruski car Nikolaj II. z družino«): To je bil
poslednji samodržec med evropskimi monarhi.
V. vsebinski sklop/tema: SVET MED SVETOVNIMA VOJNAMA
– naslov: Posledice vojne in mirovna konferenca
– akterji: ideje oktobrske revolucije, komunistične stranke, Lenin, ko-
munistične frakcije nekaterih evropskih socialdemokratskih strank, an-
tantne države, zmagovalci, Thomas W. Wilson, ZDA, majhni evropski na-
rodi, udeleženke mirovne konference, Francija, Velika Britanija, Nemčija,
Rusija, Japonska, nove države v Evropi, evropske države, konservativne, li-
beralne, socialnodemokratske stranke
– vrednote: vrste družbenih sprememb (revolucionarno vrenje, povojna
ureditev Evrope, razpad imperijev in nastanek novih držav, napetosti, par-
lamentarna demokracija, izboljšanje), vrste stanj (opustošenje, upori, več-
nacionalnost, nerešena manjšinska vprašanja), vrste dogodkov (III. Inter-
nacionala, mirovna konferenca, versajska Evropa, Društvo narodov), libe-
ralne (mednarodni odnosi, samoodločba narodov, volitve, tri veje oblasti,
sindikati, javno mnenje), občečloveške (revolucionarne ideje), emocional-
ne (veliko število ranjenih, pohabljenih, opustošenje, ogorčenost, množice
brezdomcev, veliko upanje, hudi spori)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Plakat za III. Internacionalo«, »Veliki štirje
v Versaillesu«), politični zemljevid (»Versajska Evropa«, »Demokratični
režimi v Evropi (1920)«, »Avtoritarni režimi v Evropi (1939)«)
– št. strani: 7
– izbrano besedilo:
a) str. 34 (osrednje besedilo): Prva svetovna vojna je zahtevala 20 milijo-
nov mrtvih, velikansko število ranjenih in pohabljenih, na območjih voj-
nih viher pa povzročila opustošenje in množice brezdomcev. Ljudje so bili
ogorčeni nad tistimi, ki so jih zapeljali v vojno. Revolucionarne ideje okto-
brske revolucije so zato naletela na plodna tla v mnogih evropskih državah,
še zlasti v tistih, ki so vojno izgubile in jih je pestilo hudo pomanjkanje.
b) str. 35 (osrednje besedilo): (Revolucionarno vrenje po Evropi): V času
revolucionarnega vrenja po Evropi, ki so ga usmerjale in vodile komunistič-
ne stranke, je Lenin dal pobudo za ustanovitev Komunistične internacio-
