Page 318 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 318
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
ke Britanije Georges Clemenceau in David Lloyd George. Drugi z leve med
stoječimi na levi strani slike je jugoslovanski ministrski predsednik Nikola
Pašić. Svet velikih štirih je odločal o vseh pomembnih vprašanjih pariške
mirovne konference. Wilson se je zaradi pritiska iz domovine, naj se uma-
kne iz evropske politike, in zaradi bolezni vedno bolj umikal, predstavniki
treh evropskih antantnih držav pa so stopali v ospredje.«
d) str. 38–39 (osrednje besedilo): (Nasledstvene države): Ob koncu prve
svetovne vojne so razpadli štirje imperiji: ruski, nemški, avstro-ogrski in
turški. Na njihovih razvalinah so nastale nove, t. i. nasledstvene države.
Največ jih je nastalo na ozemljih razpadlega habsburškega in ruskega cesar-
stva: Finska, baltske države, Avstrija, Madžarska, Kraljevina SHS in Če-
škoslovaška. Poljska, ki je bila razdeljena med Nemčijo, Avstro-Ogrsko in
Rusijo, se je ponovno združila. Na Bližnjem vzhodu so na ozemlju razpa-
dlega turškega cesarstva nastali Sirija, Irak, Palestina, Egipt in Ciper. Zara-
di velikega naftnega bogastva v večini teh držav sta si skrbništvo nad njimi
zagotovili Velika Britanija in Francija.
Nove države, zlasti še v Evropi, so bile večinoma večnacionalne in do-
movina številnim narodnim manjšinam. Med pripadniki posameznih na-
rodov in narodnosti je pogosto prihajalo do hudih sporov. Nerešena manj-
šinska vprašanja so povzročala napetosti tudi med državami in bila eden iz-
med razlogov za začetek druge svetovne vojne.
Uspešneje se je uredilo vprašanje zaščite Evrope pred prodorom komu-
nizma. Ob zahodni meji boljševistične Rusije so Poljska, Češkoslovaška,
Avstrija, Romunija, Madžarska, Bolgarija in Jugoslavija sestavljale zaščitni
pas (cordon sanitaire).
e) str. 39 (naloga): Pojasni izraz versajski diktat. Kako je vplival na življe-
nje v Evropi med svetovnima vojnama? Na zemljevidu pokaži, katere nove
države so v Evropi nastale po prvi svetovni vojni.
f) str. 40 (osrednje besedilo): (Parlamentarne demokracije): Po prvi sve-
tovni vojni je povsod po Evropi, razen v sovjetski Rusiji, zavladala parla-
mentarna demokracija. Politične stranke so nastopile na volitvah in glede
na izide volitev zasedle poslanska mesta v parlamentu. Družbo so upravlja-
le tri veje oblasti. Parlament je imel najvišjo zakonodajno oblast. Vlada je
imela izvršilno oblast. Tretja veja oblasti pa je bila sodstvo, ki naj bi delo-
valo neodvisno. /…/
V parlamentarnem življenju večine evropskih držav so sodelovale kon-
servativne, liberalne in socialnodemokratske stranke. Pomembno vlo-
go v političnem življenju so imeli tudi sindikati ter javno mnenje, ki ga je
ke Britanije Georges Clemenceau in David Lloyd George. Drugi z leve med
stoječimi na levi strani slike je jugoslovanski ministrski predsednik Nikola
Pašić. Svet velikih štirih je odločal o vseh pomembnih vprašanjih pariške
mirovne konference. Wilson se je zaradi pritiska iz domovine, naj se uma-
kne iz evropske politike, in zaradi bolezni vedno bolj umikal, predstavniki
treh evropskih antantnih držav pa so stopali v ospredje.«
d) str. 38–39 (osrednje besedilo): (Nasledstvene države): Ob koncu prve
svetovne vojne so razpadli štirje imperiji: ruski, nemški, avstro-ogrski in
turški. Na njihovih razvalinah so nastale nove, t. i. nasledstvene države.
Največ jih je nastalo na ozemljih razpadlega habsburškega in ruskega cesar-
stva: Finska, baltske države, Avstrija, Madžarska, Kraljevina SHS in Če-
škoslovaška. Poljska, ki je bila razdeljena med Nemčijo, Avstro-Ogrsko in
Rusijo, se je ponovno združila. Na Bližnjem vzhodu so na ozemlju razpa-
dlega turškega cesarstva nastali Sirija, Irak, Palestina, Egipt in Ciper. Zara-
di velikega naftnega bogastva v večini teh držav sta si skrbništvo nad njimi
zagotovili Velika Britanija in Francija.
Nove države, zlasti še v Evropi, so bile večinoma večnacionalne in do-
movina številnim narodnim manjšinam. Med pripadniki posameznih na-
rodov in narodnosti je pogosto prihajalo do hudih sporov. Nerešena manj-
šinska vprašanja so povzročala napetosti tudi med državami in bila eden iz-
med razlogov za začetek druge svetovne vojne.
Uspešneje se je uredilo vprašanje zaščite Evrope pred prodorom komu-
nizma. Ob zahodni meji boljševistične Rusije so Poljska, Češkoslovaška,
Avstrija, Romunija, Madžarska, Bolgarija in Jugoslavija sestavljale zaščitni
pas (cordon sanitaire).
e) str. 39 (naloga): Pojasni izraz versajski diktat. Kako je vplival na življe-
nje v Evropi med svetovnima vojnama? Na zemljevidu pokaži, katere nove
države so v Evropi nastale po prvi svetovni vojni.
f) str. 40 (osrednje besedilo): (Parlamentarne demokracije): Po prvi sve-
tovni vojni je povsod po Evropi, razen v sovjetski Rusiji, zavladala parla-
mentarna demokracija. Politične stranke so nastopile na volitvah in glede
na izide volitev zasedle poslanska mesta v parlamentu. Družbo so upravlja-
le tri veje oblasti. Parlament je imel najvišjo zakonodajno oblast. Vlada je
imela izvršilno oblast. Tretja veja oblasti pa je bila sodstvo, ki naj bi delo-
valo neodvisno. /…/
V parlamentarnem življenju večine evropskih držav so sodelovale kon-
servativne, liberalne in socialnodemokratske stranke. Pomembno vlo-
go v političnem življenju so imeli tudi sindikati ter javno mnenje, ki ga je
