Page 313 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 313
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 4 (osrednje besedilo): (Svet je bil drugačen): Okoli leta 1900 so
usodo sveta krojile evropske države. Svet je bil videti povsem drugačen kot
danes. Avtomobilov skorajda ni bilo, pa tudi primernih cest za vožnjo z nji-
mi ne. Ljudje niso poznali ne radia ne televizije. Celo žarnica si še ni pov-
sod utrla poti, da o hladilnikih in drugih električnih gospodinjskih apara-
tih sploh ne govorimo. /…/
V medčloveških odnosih, tako v družini kot na delovnih mestih in v jav-
nem življenju, je vladal hierarhičen red. Časi plemstva še niso minili, razen
v Švici. Evropske države, razen Francije in Švice, so vodili monarhi. Vsako
glavno mesto je imelo svoj dvor in prestolonasledniki se niso smeli ženiti z
meščankami. Prav nesposobnost starih monarhij, da bi se prilagodile nove-
mu času, in njihovo trmasto vztrajanje pri osvajalni, nacionalistični držav-
ni politiki sta v marsičem prispevala k izbruhu prve svetovne vojne.
Mnogo ljudi je še živelo od kmetijstva. Celo v Nemčiji, ki je bila med in-
dustrijsko najbolj razvitimi državami, je približno 35 odstotkov prebival-
stva živelo od poljedelstva.
Vedno več Evropejcev je dobro živelo in mnogi so verjeli, da bosta mir in
blaginja večno trajala. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Celo 20. Stole-
tje je dobilo pečat strahovitih vojn.
b) str. 4 (osrednje besedilo): (Evropa – središče sveta?): V začetku 20.
stoletja je bila Evropa v političnem smislu središče sveta, njena vodilna vlo-
ga v gospodarskem razvoju pa se je prav tedaj začela zmanjševati. Spreme-
nila so se tudi gospodarska razmerja med evropskimi državami. Velika Bri-
tanija, ki je bila od 18. stoletja vodilna industrijska sila na svetu, je po letu
1900 pričela to vlogo izgubljati. Kljub temu je Evropa svojo vodilno vlogo
v svetu izgubila šele po drugi svetovni vojni.
c) str. 5 (komentar k sliki »Sprejemni center za priseljence na Long Islan-
du«): Hiter gospodarski razvoj je po vsej Evropi, razen v Nemčiji, sprožil
množično emigracijo. Izseljevanje je postalo ena najizrazitejših značilnosti
pred prvo svetovno vojno. Izguba prebivalstva, med katerim je bilo mnogo
zelo sposobnih, mladih in podjetnih ljudi, je pomenila za Evropo korak na-
zaj, za države, v katere so se izseljevali, pa veliko pridobitev.
č) str. 7 (osrednje besedilo): (Na poti k svetovni vojni): Iskre bližajočega
se svetovnega spopada se niso kresale le v Evropi in Aziji. Med najpomemb-
nejšimi razlogi za začetek svetovne vojne je bil delitev »kolonialne torte«.
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 4 (osrednje besedilo): (Svet je bil drugačen): Okoli leta 1900 so
usodo sveta krojile evropske države. Svet je bil videti povsem drugačen kot
danes. Avtomobilov skorajda ni bilo, pa tudi primernih cest za vožnjo z nji-
mi ne. Ljudje niso poznali ne radia ne televizije. Celo žarnica si še ni pov-
sod utrla poti, da o hladilnikih in drugih električnih gospodinjskih apara-
tih sploh ne govorimo. /…/
V medčloveških odnosih, tako v družini kot na delovnih mestih in v jav-
nem življenju, je vladal hierarhičen red. Časi plemstva še niso minili, razen
v Švici. Evropske države, razen Francije in Švice, so vodili monarhi. Vsako
glavno mesto je imelo svoj dvor in prestolonasledniki se niso smeli ženiti z
meščankami. Prav nesposobnost starih monarhij, da bi se prilagodile nove-
mu času, in njihovo trmasto vztrajanje pri osvajalni, nacionalistični držav-
ni politiki sta v marsičem prispevala k izbruhu prve svetovne vojne.
Mnogo ljudi je še živelo od kmetijstva. Celo v Nemčiji, ki je bila med in-
dustrijsko najbolj razvitimi državami, je približno 35 odstotkov prebival-
stva živelo od poljedelstva.
Vedno več Evropejcev je dobro živelo in mnogi so verjeli, da bosta mir in
blaginja večno trajala. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Celo 20. Stole-
tje je dobilo pečat strahovitih vojn.
b) str. 4 (osrednje besedilo): (Evropa – središče sveta?): V začetku 20.
stoletja je bila Evropa v političnem smislu središče sveta, njena vodilna vlo-
ga v gospodarskem razvoju pa se je prav tedaj začela zmanjševati. Spreme-
nila so se tudi gospodarska razmerja med evropskimi državami. Velika Bri-
tanija, ki je bila od 18. stoletja vodilna industrijska sila na svetu, je po letu
1900 pričela to vlogo izgubljati. Kljub temu je Evropa svojo vodilno vlogo
v svetu izgubila šele po drugi svetovni vojni.
c) str. 5 (komentar k sliki »Sprejemni center za priseljence na Long Islan-
du«): Hiter gospodarski razvoj je po vsej Evropi, razen v Nemčiji, sprožil
množično emigracijo. Izseljevanje je postalo ena najizrazitejših značilnosti
pred prvo svetovno vojno. Izguba prebivalstva, med katerim je bilo mnogo
zelo sposobnih, mladih in podjetnih ljudi, je pomenila za Evropo korak na-
zaj, za države, v katere so se izseljevali, pa veliko pridobitev.
č) str. 7 (osrednje besedilo): (Na poti k svetovni vojni): Iskre bližajočega
se svetovnega spopada se niso kresale le v Evropi in Aziji. Med najpomemb-
nejšimi razlogi za začetek svetovne vojne je bil delitev »kolonialne torte«.
