Page 234 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 234
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
b) str. 195 (naloga): Preudarite: Katera ozemlja je Turčija izgubila v
Evropi v prvi polovici 19. stoletja? Pomagajte si z zemljevidom.
XL. vsebinski sklop/tema: ZMAGOSLAVJE MEŠČANSTVA
– naslov: Prvi svetovni vojni naproti
– akterji: evropske sile, Nemčija, Velika Britanija, Rusija, Japonska, nee-
vropska država, azijski narodi
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (spori, boj za kolonije, imperiali-
zem, premagljivost evropskih velesil), vrsta stanj (moč, uspeh, zaostrovanje
odnosov), vrsta dogodka (atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika) ,
emocionalne (veliko navdušenje)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Nemčija osvaja svet«, »Boj za kolonije«),
fotografija (»Pred atentatom«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 200 (osrednje besedilo): Ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja je
postala Nemčija ena najmočnejših držav v Evropi. /…/ Nemčija in Italija,
ki sta se med velike evropske sile povzpeli šele po združitvi, po letu 1870,
sta poskušali kar se da naglo okrepiti svoj vpliv in kolonijalno posest. Boj
za kolonije je postal glavni vzrok za spore med velikimi evropskimi drža-
vami. Vsaka je želela imeti v posesti čim več sveta in čim večji »imperij«.
Evropske države so si prizadevale osvojiti vedno nova, izvenevropska oze-
mlja, bogastva in tržišča, saj so želele utrditi gospodarsko in politično moč
lastne države v Evropi in svetu. Takšno osvajalno politiko imenujemo im-
perializem.
b) str. 200–201 (osrednje besedilo): Evropa ni več središče sveta: Velike
evropske države so bile vse do začetka 20. stoletja prepričane, da so v svetu
najmočnejše in najuspešnejše. Toda po letu 1900 se je kmalu izkazali, da to
ni več res. Leta 1904 ste se zaradi bogatih rudnikov in posesti v Mandžuri-
ji na Kitajskem spopadli Rusija in Japonska. Japonska je Rusijo prepričlji-
vo premagala. Prvič se je zgodilo, da je azijska, neevropska država prema-
gala evropsko velesilo. Japonska zmaga nad Rusijo je med azijskimi narodi
povzročila veliko navdušenje. Pokazalo se je, da tudi največje evropske dr-
žave niso nepremagljive.
Obenem so se velike evropske države vse bolj spopadale med seboj. De-
litev kolonij v Afriki in napete razmere n Balkanu so tudi med velikimi
evropskimi državami povzročale vedno nove napetosti. Posebno industrij-
b) str. 195 (naloga): Preudarite: Katera ozemlja je Turčija izgubila v
Evropi v prvi polovici 19. stoletja? Pomagajte si z zemljevidom.
XL. vsebinski sklop/tema: ZMAGOSLAVJE MEŠČANSTVA
– naslov: Prvi svetovni vojni naproti
– akterji: evropske sile, Nemčija, Velika Britanija, Rusija, Japonska, nee-
vropska država, azijski narodi
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (spori, boj za kolonije, imperiali-
zem, premagljivost evropskih velesil), vrsta stanj (moč, uspeh, zaostrovanje
odnosov), vrsta dogodka (atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika) ,
emocionalne (veliko navdušenje)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Nemčija osvaja svet«, »Boj za kolonije«),
fotografija (»Pred atentatom«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 200 (osrednje besedilo): Ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja je
postala Nemčija ena najmočnejših držav v Evropi. /…/ Nemčija in Italija,
ki sta se med velike evropske sile povzpeli šele po združitvi, po letu 1870,
sta poskušali kar se da naglo okrepiti svoj vpliv in kolonijalno posest. Boj
za kolonije je postal glavni vzrok za spore med velikimi evropskimi drža-
vami. Vsaka je želela imeti v posesti čim več sveta in čim večji »imperij«.
Evropske države so si prizadevale osvojiti vedno nova, izvenevropska oze-
mlja, bogastva in tržišča, saj so želele utrditi gospodarsko in politično moč
lastne države v Evropi in svetu. Takšno osvajalno politiko imenujemo im-
perializem.
b) str. 200–201 (osrednje besedilo): Evropa ni več središče sveta: Velike
evropske države so bile vse do začetka 20. stoletja prepričane, da so v svetu
najmočnejše in najuspešnejše. Toda po letu 1900 se je kmalu izkazali, da to
ni več res. Leta 1904 ste se zaradi bogatih rudnikov in posesti v Mandžuri-
ji na Kitajskem spopadli Rusija in Japonska. Japonska je Rusijo prepričlji-
vo premagala. Prvič se je zgodilo, da je azijska, neevropska država prema-
gala evropsko velesilo. Japonska zmaga nad Rusijo je med azijskimi narodi
povzročila veliko navdušenje. Pokazalo se je, da tudi največje evropske dr-
žave niso nepremagljive.
Obenem so se velike evropske države vse bolj spopadale med seboj. De-
litev kolonij v Afriki in napete razmere n Balkanu so tudi med velikimi
evropskimi državami povzročale vedno nove napetosti. Posebno industrij-
