Page 200 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 200
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
b) str. 63 (osrednje besedilo): Nastanek protestantskih deželnih cerkva:
Ko je nadvojvoda Ferdinand v letu 1556 postal tudi nemški cesar, se je mo-
ral posvečati zapletenim političnim razmeram v cesarstvu in Evropi, tako
da je moral biti bolj popustljiv do protestantov v avstrijskih deželah. Sta-
novi so se lotili organiziranja deželnih cerkva, ki pa jih tu ni vodil deželni
knez (bil je katoličan), ampak cerkveni odbori.
XV. vsebinski sklop/tema: STOLETJA VOJN: ZA STARO PRAV-
DO, VERO, DOMOVINO
– naslov: Verske vojne
– akterji: tridentinski koncil, jezuiti, evropske katoliške dežele, Španija,
inkvizicija, Evropejci
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (boj proti protestantizmu, in-
kvizicija), občečloveške (jezuitske šole, verska pripadnost), vrsta dogodka
(tridesetletna vojna), emocionalne (silovit razmah, »znova se je razdivja-
la vojna«)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Ignacij Loyolski«, »Filip II.«), fotogra-
fija (»Praga 1618 – defenestracija«), zemljevid (»Evropa po vestfalskem
miru«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 65 (osrednje besedilo): Protireformacija: Tridentinski koncil ni za-
črtal smernic le za notranjo obnovo katoliške Cerkve, marveč tudi za boj
proti protestantizmu, da bi se v Evropi obnovila nekdanja cerkvena eno-
tnost. V deželah, kjer so vladarji ostali katoličani, so bila tako ponovno
uvedena cerkvena sodišča proti krivovercem (inkvizicija), ki so obstajala že
v srednjem veku, pa so potem povsod, razen v Španiji, prenehala delovati.
Izrekala so različne kazni drugače mislečim ljudem, na podlagi njihovega
mnenja pa so potem svetna sodišča lahko izrekala tudi smrtne kazni. Naj-
bolj dejavna so bila v Italiji in Španiji. Uveden je bil seznam knjig, ki jih ka-
toličani niso smeli brati in med katerimi so bila na primer tudi dela Eraz-
ma Rotterdamskega.
Najpomembnejša je bila dejavnost jezuitskega reda; ta se je ob podpori
vladarjev silovito razmahnil: sredi 16. stoletja je bilo v Evropi kakih tisoč,
sto let pozneje pa že 16 000 jezuitov. V rokah so imeli vse srednje in visoke
šole v katoliškem delu Evrope.
b) str. 63 (osrednje besedilo): Nastanek protestantskih deželnih cerkva:
Ko je nadvojvoda Ferdinand v letu 1556 postal tudi nemški cesar, se je mo-
ral posvečati zapletenim političnim razmeram v cesarstvu in Evropi, tako
da je moral biti bolj popustljiv do protestantov v avstrijskih deželah. Sta-
novi so se lotili organiziranja deželnih cerkva, ki pa jih tu ni vodil deželni
knez (bil je katoličan), ampak cerkveni odbori.
XV. vsebinski sklop/tema: STOLETJA VOJN: ZA STARO PRAV-
DO, VERO, DOMOVINO
– naslov: Verske vojne
– akterji: tridentinski koncil, jezuiti, evropske katoliške dežele, Španija,
inkvizicija, Evropejci
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (boj proti protestantizmu, in-
kvizicija), občečloveške (jezuitske šole, verska pripadnost), vrsta dogodka
(tridesetletna vojna), emocionalne (silovit razmah, »znova se je razdivja-
la vojna«)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Ignacij Loyolski«, »Filip II.«), fotogra-
fija (»Praga 1618 – defenestracija«), zemljevid (»Evropa po vestfalskem
miru«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 65 (osrednje besedilo): Protireformacija: Tridentinski koncil ni za-
črtal smernic le za notranjo obnovo katoliške Cerkve, marveč tudi za boj
proti protestantizmu, da bi se v Evropi obnovila nekdanja cerkvena eno-
tnost. V deželah, kjer so vladarji ostali katoličani, so bila tako ponovno
uvedena cerkvena sodišča proti krivovercem (inkvizicija), ki so obstajala že
v srednjem veku, pa so potem povsod, razen v Španiji, prenehala delovati.
Izrekala so različne kazni drugače mislečim ljudem, na podlagi njihovega
mnenja pa so potem svetna sodišča lahko izrekala tudi smrtne kazni. Naj-
bolj dejavna so bila v Italiji in Španiji. Uveden je bil seznam knjig, ki jih ka-
toličani niso smeli brati in med katerimi so bila na primer tudi dela Eraz-
ma Rotterdamskega.
Najpomembnejša je bila dejavnost jezuitskega reda; ta se je ob podpori
vladarjev silovito razmahnil: sredi 16. stoletja je bilo v Evropi kakih tisoč,
sto let pozneje pa že 16 000 jezuitov. V rokah so imeli vse srednje in visoke
šole v katoliškem delu Evrope.
