Page 199 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 199
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
sv. Petra v Rimu, op. JŽ): njegova vsebina je razburkala in razklala nemško
in evropsko javnost. Cerkev je zahtevala, da Luter svoje besede prekliče,
vendar je on to ne le odklonil, ampak je šel v svoji kritiki še dlje.
b) str. 58–59 (osrednje besedilo): Reformacija v Evropi: Ob Lutru so v
Evropi delovali še drugi verski reformatorji, ki so imeli na nekatera vpraša-
nja drugačne poglede kot on. Tako je Jean Calvin v Ženevi ob podpori me-
stnih oblasti uvedel nauk, po katerem je bila Biblija prav tako edini vir vere,
bogoslužje pa so predstavljali samo pridiga, molitev in petje psalmov. /…/
Kalvinizem se je razširil v precejšen del Evrope, predvsem pa v Francijo,
kjer je imel privržence med plemstvom in meščani, močno oporo pa v na-
varski družini Burbonov.
c) str. 60 (osrednje besedilo): Odgovor katoliške cerkve: Cerkev je zače-
la reformo izvajati zelo resno, neomajen pa je bil tudi njen namen: ponov-
no pridobiti vernike, ki jih je bila izgubila. Pri tem je računala na pomoč
katoliškega cesarja in novih cerkvenih redov, ki so nastali v tem času. Naj-
pomembnejši med njimi je bil jezuitski red (potrjen 1540), neposredno po-
drejen papežu, ki je bil ustanovljen, da bi deloval proti »krivovercem« v
Evropi in da bi opravljal misijonsko delo v zunajevropskih deželah.
XIV. vsebinski sklop/tema: STOLETJA VOJN: ZA STARO PRAV-
DO, VERO, DOMOVINO
– naslov: Reformacija na Slovenskem
– akterji: Cerkev, nadvojvoda Ferdinand, protestanti v avstrijskih deželah
– vrednote: vrsta stanj (cerkvene razmere, politične razmere v Evropi),
občečloveške (kritika duhovništva: zabave, razkošje, kopičenje bogastva,
trgovanje s službami), vrsta družbenih sprememb (popustljivost do prote-
stantov)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: (»Trubar«, »Katekizem«, »Abecednik«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 61 (osrednje besedilo): Vzroki: Ob koncu srednjega veka so bile
cerkvene razmere na Slovenskem prav take kot drugod v Evropi. Cerkev si
je nakopičila velika bogastva in je bila lastnica skoraj tretjine vse zemljiške
posesti. Višja duhovščina je živela tako kot plemstvo: v zabavah in razkoš-
ju; razširjeno je bilo trgovanje s cerkvenimi službami in kopičenje vel takih
služb v rokah posameznikov, slabo plačana nižja duhovščina pa si je mora-
la iskati dodatnih zaslužkov s krčmarstvom in trgovino.
sv. Petra v Rimu, op. JŽ): njegova vsebina je razburkala in razklala nemško
in evropsko javnost. Cerkev je zahtevala, da Luter svoje besede prekliče,
vendar je on to ne le odklonil, ampak je šel v svoji kritiki še dlje.
b) str. 58–59 (osrednje besedilo): Reformacija v Evropi: Ob Lutru so v
Evropi delovali še drugi verski reformatorji, ki so imeli na nekatera vpraša-
nja drugačne poglede kot on. Tako je Jean Calvin v Ženevi ob podpori me-
stnih oblasti uvedel nauk, po katerem je bila Biblija prav tako edini vir vere,
bogoslužje pa so predstavljali samo pridiga, molitev in petje psalmov. /…/
Kalvinizem se je razširil v precejšen del Evrope, predvsem pa v Francijo,
kjer je imel privržence med plemstvom in meščani, močno oporo pa v na-
varski družini Burbonov.
c) str. 60 (osrednje besedilo): Odgovor katoliške cerkve: Cerkev je zače-
la reformo izvajati zelo resno, neomajen pa je bil tudi njen namen: ponov-
no pridobiti vernike, ki jih je bila izgubila. Pri tem je računala na pomoč
katoliškega cesarja in novih cerkvenih redov, ki so nastali v tem času. Naj-
pomembnejši med njimi je bil jezuitski red (potrjen 1540), neposredno po-
drejen papežu, ki je bil ustanovljen, da bi deloval proti »krivovercem« v
Evropi in da bi opravljal misijonsko delo v zunajevropskih deželah.
XIV. vsebinski sklop/tema: STOLETJA VOJN: ZA STARO PRAV-
DO, VERO, DOMOVINO
– naslov: Reformacija na Slovenskem
– akterji: Cerkev, nadvojvoda Ferdinand, protestanti v avstrijskih deželah
– vrednote: vrsta stanj (cerkvene razmere, politične razmere v Evropi),
občečloveške (kritika duhovništva: zabave, razkošje, kopičenje bogastva,
trgovanje s službami), vrsta družbenih sprememb (popustljivost do prote-
stantov)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: (»Trubar«, »Katekizem«, »Abecednik«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 61 (osrednje besedilo): Vzroki: Ob koncu srednjega veka so bile
cerkvene razmere na Slovenskem prav take kot drugod v Evropi. Cerkev si
je nakopičila velika bogastva in je bila lastnica skoraj tretjine vse zemljiške
posesti. Višja duhovščina je živela tako kot plemstvo: v zabavah in razkoš-
ju; razširjeno je bilo trgovanje s cerkvenimi službami in kopičenje vel takih
služb v rokah posameznikov, slabo plačana nižja duhovščina pa si je mora-
la iskati dodatnih zaslužkov s krčmarstvom in trgovino.
