Page 176 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 176
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
zem (35), kjer se v okviru posameznih poglavij ‚Evropa‘ najpogosteje rabi v
primerih, ko je obravnavana kot samostojna geopolitična, kulturna ali hi-
storična entiteta, ki ima v kontekstu določenih dogodkov in procesov sre-
diščno vlogo.
Tabela 19: Pregled rabe pojma Evropa.
Evropa-izpe- politična geografska geopolit. kult. raba Σ
ljanke raba raba raba
88 5 212
Evropa 0 119 41,51 % 2,36 % 100 %
56,13 % 1 0
Evropejec, -ka 0 5,26 % 19
18 74 1 100 %
evropski, -a, -o 0 94,74 % 53,24 % 0,72 %
1 0 139
evropeizirati 0 64 100 % 100 %
46,04 1 0
stara celina 0 33,33 % 1
0 0 0 100 %
zunajevropski, 0
-a, -o 0 2 0 0 3
0 66,67 % 100 %
izvenevropski, 0 0
-a, -o 2 2
1‘‘ % 100 %
neevropski,
-a, -o 1 1
100 % 100 %
2 2
100 % 100 %
‘Evropa’ se sicer nekoliko pogosteje rabi v geografskem smislu (119 poja-
vitev), a opazno je predvsem veliko število pojavitev, ki bi ustrezale geopoli-
tičnim rabam (93 pojavitev). Zanimiva je okoliščina, da kljub zelo pogosti
rabi pojma Evropa, ko je le-ta postavljena v vlogo akterja, pojavitve, ki bi jih
bilo mogoče razumeti v strogo političnem smislu, ne najdemo, najverjetne-
je zaradi specifike zgodovinskih obdobij, na katere se osredinja učbenik.
Kadar se rabijo izrazito v geografskem smislu, ‘Evropa’ in njene izpeljanke
običajno zaznamujejo prostor ‘nekje med Rusijo, Sredozemskim morjem,
Atlantskim oceanom in »neevropskim delom Turčije«‘, medtem ko geo-
politične rabe Evropo predstavljajo zlasti kot:
– prostor specifičnega družbenega in gospodarskega razvoja, kulture ter
zgodovinskih dogodkov in procesov (npr. Kar nekaj izobražencev iz slo-
venskih dežel je dalo svoj prispevek v zakladnico evropskega humanizma) in
– prostor skupnih zgodovinskih in kulturnih vrednot v odnosu od ne-
Evrope (npr. Razsvetljenci in drugi izobraženi ljudje 18. stoletja so prvi za-
zem (35), kjer se v okviru posameznih poglavij ‚Evropa‘ najpogosteje rabi v
primerih, ko je obravnavana kot samostojna geopolitična, kulturna ali hi-
storična entiteta, ki ima v kontekstu določenih dogodkov in procesov sre-
diščno vlogo.
Tabela 19: Pregled rabe pojma Evropa.
Evropa-izpe- politična geografska geopolit. kult. raba Σ
ljanke raba raba raba
88 5 212
Evropa 0 119 41,51 % 2,36 % 100 %
56,13 % 1 0
Evropejec, -ka 0 5,26 % 19
18 74 1 100 %
evropski, -a, -o 0 94,74 % 53,24 % 0,72 %
1 0 139
evropeizirati 0 64 100 % 100 %
46,04 1 0
stara celina 0 33,33 % 1
0 0 0 100 %
zunajevropski, 0
-a, -o 0 2 0 0 3
0 66,67 % 100 %
izvenevropski, 0 0
-a, -o 2 2
1‘‘ % 100 %
neevropski,
-a, -o 1 1
100 % 100 %
2 2
100 % 100 %
‘Evropa’ se sicer nekoliko pogosteje rabi v geografskem smislu (119 poja-
vitev), a opazno je predvsem veliko število pojavitev, ki bi ustrezale geopoli-
tičnim rabam (93 pojavitev). Zanimiva je okoliščina, da kljub zelo pogosti
rabi pojma Evropa, ko je le-ta postavljena v vlogo akterja, pojavitve, ki bi jih
bilo mogoče razumeti v strogo političnem smislu, ne najdemo, najverjetne-
je zaradi specifike zgodovinskih obdobij, na katere se osredinja učbenik.
Kadar se rabijo izrazito v geografskem smislu, ‘Evropa’ in njene izpeljanke
običajno zaznamujejo prostor ‘nekje med Rusijo, Sredozemskim morjem,
Atlantskim oceanom in »neevropskim delom Turčije«‘, medtem ko geo-
politične rabe Evropo predstavljajo zlasti kot:
– prostor specifičnega družbenega in gospodarskega razvoja, kulture ter
zgodovinskih dogodkov in procesov (npr. Kar nekaj izobražencev iz slo-
venskih dežel je dalo svoj prispevek v zakladnico evropskega humanizma) in
– prostor skupnih zgodovinskih in kulturnih vrednot v odnosu od ne-
Evrope (npr. Razsvetljenci in drugi izobraženi ljudje 18. stoletja so prvi za-
