Page 12 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 12
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
Projekt Oblikovanje, razvoj in raba pojma Evropa v slovenskih medijih
od leta 1954 do danes je z analizo medijskega poročanja o sedmih izbranih
zgodovinskih dogodkih, potrdil hipotezo, »da je koncept Evrope v dru-
gi polovici 20. stoletja spremenljiv, odvisen od vsakokratnih zgodovinskih
okoliščin in politične situacije« (Krašovec, 2010: 2). Kljub velikim poli-
tičnim in ekonomskim spremembam pa Evropa ostaja pomembna referen-
ca in v drugi polovici 20. stoletja kot koncept stopi v ospredje ob vsaki kri-
zni situaciji ali dogodku. V okviru takšnega kriznega dogodka ima pogo-
sto vlogo splošno združevalnega elementa, ki predstavlja tudi rešitev za iz-
hod iz krize (bodisi politične, vojaške, gospodarske ali družbeno-kultur-
ne). Projekt analize medijskega poročanja o Evropi v kontekstu kriznih do-
godkov je med drugim pokazal tudi, da krizne situacije vplivajo na spre-
membo prevladujočih predstav o Evropi:
»Vsaka krizna situacija pomeni tudi redefinicijo koncepta Evrope oziroma pre-
vladujoče predstave o Evropi, redefinicijo, ki je določena z zgodovino predho-
dnih kriz in novih političnih programov, ki so jih prinesle.« (Krašovec, prav tam.)
Izhodiščna predpostavka naše analize je, da pojmovanje Evrope, ki ga
določajo pomembni (zgodovinski) mednarodni in notranji družbeno-po-
litični dogodki in ga reproducirajo mediji, prehaja tudi v izobraževalno po-
lje, kjer je pogosto impliciten in neproblematiziran del s kurikuli predpi-
sane in uradne vednosti. Znotraj pedagoškega diskurza se »spremenlji-
ve predstave o Evropi«, ki s pomočjo javne (medijske) sfere postajajo del
vsakdanje (in s tem tudi zaledne) vednosti, konstruirajo kot samoumev-
ne in normativne. Prav institucionalni kontekst, kjer se tovrstna jezikov-
na raba odvija, in specifična (tj. vzgojno-izobraževalna) narava pedagoške-
ga diskurza2 pa jim omogočata, da potrjujejo, pojasnjujejo, legitimizirajo in
naturalizirajo ideološka, »trenutno« veljavna politična ali kako drugače
»problematična« prevladujoča pojmovanja »Evrope«, »evropskosti« in
»evropskih vrednot«. Če uporabimo eno od izhodišč kritične analize dis-
kurza, ki je predstavljala tudi eno od metodoloških izhodišč projekta Obli-
kovanje, razvoj in raba pojma Evropa v slovenskih medijih od leta 1954 do
danes, bi lahko rekli, da je temeljni problem takšne diskurzivne reprezen-
Pojmovanje pedagoškega diskurza povzemamo po B. Domanjko in I. Ž. Žagar (2006: 8), ki
pedagoški proces opredeljujeta »kot posebno obliko oziroma učinke jezikovne rabe v speci-
fičnem družbenem kontekstu, s specifično funkcijo in ciljem« (Domanjko in Ž. Žagar, prav
tam.) Pedagoški proces, pojmovan v luči diskurza, je za avtorja »dinamičen družbeni proces
sooblikovanja znanja in neposredne učne situacije, v kateri in zaradi katere se ta bolj ali manj
uspešno izvaja« (prav tam), pri čemer avtorjema učna situacija predstavlja tako učno uro, kot
šolsko institucijo v najširšem smislu, vloge udeležencev in odnose med njimi ter različne tipe
dejavnosti, ki v okviru pojmovane situacije potekajo.
Projekt Oblikovanje, razvoj in raba pojma Evropa v slovenskih medijih
od leta 1954 do danes je z analizo medijskega poročanja o sedmih izbranih
zgodovinskih dogodkih, potrdil hipotezo, »da je koncept Evrope v dru-
gi polovici 20. stoletja spremenljiv, odvisen od vsakokratnih zgodovinskih
okoliščin in politične situacije« (Krašovec, 2010: 2). Kljub velikim poli-
tičnim in ekonomskim spremembam pa Evropa ostaja pomembna referen-
ca in v drugi polovici 20. stoletja kot koncept stopi v ospredje ob vsaki kri-
zni situaciji ali dogodku. V okviru takšnega kriznega dogodka ima pogo-
sto vlogo splošno združevalnega elementa, ki predstavlja tudi rešitev za iz-
hod iz krize (bodisi politične, vojaške, gospodarske ali družbeno-kultur-
ne). Projekt analize medijskega poročanja o Evropi v kontekstu kriznih do-
godkov je med drugim pokazal tudi, da krizne situacije vplivajo na spre-
membo prevladujočih predstav o Evropi:
»Vsaka krizna situacija pomeni tudi redefinicijo koncepta Evrope oziroma pre-
vladujoče predstave o Evropi, redefinicijo, ki je določena z zgodovino predho-
dnih kriz in novih političnih programov, ki so jih prinesle.« (Krašovec, prav tam.)
Izhodiščna predpostavka naše analize je, da pojmovanje Evrope, ki ga
določajo pomembni (zgodovinski) mednarodni in notranji družbeno-po-
litični dogodki in ga reproducirajo mediji, prehaja tudi v izobraževalno po-
lje, kjer je pogosto impliciten in neproblematiziran del s kurikuli predpi-
sane in uradne vednosti. Znotraj pedagoškega diskurza se »spremenlji-
ve predstave o Evropi«, ki s pomočjo javne (medijske) sfere postajajo del
vsakdanje (in s tem tudi zaledne) vednosti, konstruirajo kot samoumev-
ne in normativne. Prav institucionalni kontekst, kjer se tovrstna jezikov-
na raba odvija, in specifična (tj. vzgojno-izobraževalna) narava pedagoške-
ga diskurza2 pa jim omogočata, da potrjujejo, pojasnjujejo, legitimizirajo in
naturalizirajo ideološka, »trenutno« veljavna politična ali kako drugače
»problematična« prevladujoča pojmovanja »Evrope«, »evropskosti« in
»evropskih vrednot«. Če uporabimo eno od izhodišč kritične analize dis-
kurza, ki je predstavljala tudi eno od metodoloških izhodišč projekta Obli-
kovanje, razvoj in raba pojma Evropa v slovenskih medijih od leta 1954 do
danes, bi lahko rekli, da je temeljni problem takšne diskurzivne reprezen-
Pojmovanje pedagoškega diskurza povzemamo po B. Domanjko in I. Ž. Žagar (2006: 8), ki
pedagoški proces opredeljujeta »kot posebno obliko oziroma učinke jezikovne rabe v speci-
fičnem družbenem kontekstu, s specifično funkcijo in ciljem« (Domanjko in Ž. Žagar, prav
tam.) Pedagoški proces, pojmovan v luči diskurza, je za avtorja »dinamičen družbeni proces
sooblikovanja znanja in neposredne učne situacije, v kateri in zaradi katere se ta bolj ali manj
uspešno izvaja« (prav tam), pri čemer avtorjema učna situacija predstavlja tako učno uro, kot
šolsko institucijo v najširšem smislu, vloge udeležencev in odnose med njimi ter različne tipe
dejavnosti, ki v okviru pojmovane situacije potekajo.
