Page 47 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 47
Realpolitika razdeljene Evrope (interpretativni pregled poročanja ...)
tem, pri retoričnem pomagalu, s katerim nedvoumno poudari, da stališče
časopisa ni enako stališču izjave in brez eksplicitne kritike stališč, vsebova-
nih v izjavi. V Delovem poročilu sta vrednoti varnosti in nadzora tudi eks-
plicitno povezani tako z Evropo kot z vrednoto miru,2 ki je tudi, kot lahko
vidimo tudi predvsem iz analiz poročanja o vojaških posredovanjih Sovjet-
ske zveze (Madžarska ’56 in Češkoslovaška ’68), osnovna vrednota ideolo-
škega horizonta, ki mu pripadajo jugoslovanski časopisi. Mir je ena izmed
osnovnih političnih vrednot, ki so skupne tako obema blokoma kot neu-
vrščenim. Razlika med vzhodno in zahodno ideološko perspektivo v pri-
meru gradnje Berlinskega zidu je, kakšne in katere vrednote katera veže na
mir in kako te vrednote interpretira ter kakšne dejanske politične ukrepe
naj bi zvestoba tem vrednotam zahtevala, medtem ko tretja, alternativna
oziroma neuvrščena ideološka perspektiva umanjka.
15. 8. je poročanje podobno zmerno, nevtralno in zadržano. Poudarjena
je mrzlična aktivnost v Zahodnem in mrtvilo v Vzhodnem Berlinu, glavna
dejavnost Zahoda je protest (protestne izjave zahodnonemških politikov,
demonstracije meščanov in protestna dvominutna stavka delavcev), Vzhoda
pa ohranjanje reda, varnosti in nadzora. 15. 8. sta v Delu dva članka, posve-
čena situaciji v Berlinu, in oba sta v večjem delu posvečena zahodnonemški
perspektivi, a, prav tako kot prejšnji dan pri povzemanju izjave držav članic
Varšavskega pakta, z določeno zadržanostjo in distanco. Tako nobena poli-
tična izjava ni navedena kot objektivno dejstvo, povsod je naveden vir in naj-
ostrejše formulirana mesta so v narekovajih,3 čeprav bi se v običajnih okoli-
ščinah dalo podobne povzetke izjav politikov izvesti tudi brez njih – tako pa
narekovaji poudarjajo nevtralnost in nepripravljenost Dela postaviti se na
katerokoli stran v konfliktu. Podobno so z narekovaji označeni tudi povzet-
ki pisanja sovjetskih časopisov Pravde in Izvestije, kjer sta vrednoti varnosti
in miru v Evropi eksplicitno povezani in postavljeni v soodvisnost: »Pravda
poudarja, da ukrep vlade DR Nemčije ‚ustreza koristim varnosti držav soci-
alističnega tabora in koristim miru v Evropi‘.«
Gre torej za precejšnjo razliko v pojmovanju vrednote evropskega miru,
kot je ta prisotna v poročanju o okupaciji Češkoslovaške ’68. Tam mir za
jugoslovanske časopise predstavlja posledico skupne zmage socialističnih
in demokratičnih zaveznikov nad fašizmom in pogoj za razvoj demokra-
tične in pravične (tj. socialistične) Evrope, utemeljeno na načelih miroljub-
nega sodelovanja, politične participacije množic ter ekonomskega in po-
»Ta predlog – je rečeno dalje v izjavi – upošteva realni položaj, ki se je izkristaliziral po vojni v
Nemčiji in Evropi in ima namen odpraviti ostanke druge svetovne vojne in utrditi mir.« (N. m.)
»Predstavnik britanske vlade pa je povedal, da tri zahodne države izmenjavajo stališča o ‚mo-
rebitnih protiukrepih‘ ...« (Delo, 15. 8., 1.)
tem, pri retoričnem pomagalu, s katerim nedvoumno poudari, da stališče
časopisa ni enako stališču izjave in brez eksplicitne kritike stališč, vsebova-
nih v izjavi. V Delovem poročilu sta vrednoti varnosti in nadzora tudi eks-
plicitno povezani tako z Evropo kot z vrednoto miru,2 ki je tudi, kot lahko
vidimo tudi predvsem iz analiz poročanja o vojaških posredovanjih Sovjet-
ske zveze (Madžarska ’56 in Češkoslovaška ’68), osnovna vrednota ideolo-
škega horizonta, ki mu pripadajo jugoslovanski časopisi. Mir je ena izmed
osnovnih političnih vrednot, ki so skupne tako obema blokoma kot neu-
vrščenim. Razlika med vzhodno in zahodno ideološko perspektivo v pri-
meru gradnje Berlinskega zidu je, kakšne in katere vrednote katera veže na
mir in kako te vrednote interpretira ter kakšne dejanske politične ukrepe
naj bi zvestoba tem vrednotam zahtevala, medtem ko tretja, alternativna
oziroma neuvrščena ideološka perspektiva umanjka.
15. 8. je poročanje podobno zmerno, nevtralno in zadržano. Poudarjena
je mrzlična aktivnost v Zahodnem in mrtvilo v Vzhodnem Berlinu, glavna
dejavnost Zahoda je protest (protestne izjave zahodnonemških politikov,
demonstracije meščanov in protestna dvominutna stavka delavcev), Vzhoda
pa ohranjanje reda, varnosti in nadzora. 15. 8. sta v Delu dva članka, posve-
čena situaciji v Berlinu, in oba sta v večjem delu posvečena zahodnonemški
perspektivi, a, prav tako kot prejšnji dan pri povzemanju izjave držav članic
Varšavskega pakta, z določeno zadržanostjo in distanco. Tako nobena poli-
tična izjava ni navedena kot objektivno dejstvo, povsod je naveden vir in naj-
ostrejše formulirana mesta so v narekovajih,3 čeprav bi se v običajnih okoli-
ščinah dalo podobne povzetke izjav politikov izvesti tudi brez njih – tako pa
narekovaji poudarjajo nevtralnost in nepripravljenost Dela postaviti se na
katerokoli stran v konfliktu. Podobno so z narekovaji označeni tudi povzet-
ki pisanja sovjetskih časopisov Pravde in Izvestije, kjer sta vrednoti varnosti
in miru v Evropi eksplicitno povezani in postavljeni v soodvisnost: »Pravda
poudarja, da ukrep vlade DR Nemčije ‚ustreza koristim varnosti držav soci-
alističnega tabora in koristim miru v Evropi‘.«
Gre torej za precejšnjo razliko v pojmovanju vrednote evropskega miru,
kot je ta prisotna v poročanju o okupaciji Češkoslovaške ’68. Tam mir za
jugoslovanske časopise predstavlja posledico skupne zmage socialističnih
in demokratičnih zaveznikov nad fašizmom in pogoj za razvoj demokra-
tične in pravične (tj. socialistične) Evrope, utemeljeno na načelih miroljub-
nega sodelovanja, politične participacije množic ter ekonomskega in po-
»Ta predlog – je rečeno dalje v izjavi – upošteva realni položaj, ki se je izkristaliziral po vojni v
Nemčiji in Evropi in ima namen odpraviti ostanke druge svetovne vojne in utrditi mir.« (N. m.)
»Predstavnik britanske vlade pa je povedal, da tri zahodne države izmenjavajo stališča o ‚mo-
rebitnih protiukrepih‘ ...« (Delo, 15. 8., 1.)
