Page 46 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 46
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
ska (prizadevanje za nenasilno svetovno uveljavljanje demokratičnega soci-
alizma, nasprotovanje tako kapitalističnemu izkoriščanju kot avtoritarno-
sti sovjetskega modela socializma, nasprotovanje blokovski delitvi sveta in
nasilni logiki velesil) na katerega bi se lahko poročanje pripelo in tako iz-
razilo tako svojo kritično nastrojenost do zaostritve hladne vojne in bloko-
vske delitve Evrope kot ohranilo poročanje v okvirih standardne profesi-
onalne novinarske etike, ki prepoveduje eksplicitno in neposredno politi-
zacijo poročanja.
V primeru poročanja o Berlinu ’61 glavni akterji (vzhodno- in zahodno-
nemška državna politika, politični vrh Sovjetske zveze in nekaterih po-
membnejših zahodnoevropskih držav ter ZDA) v svojih tekstih in izja-
vah predstavljajo in reproducirajo politična in ideološka stališča Zahoda
in Vzhoda v hladnovojni, blokovski delitvi sveta – ni pa tistega tretjega, al-
ternativnega akterja – za razliko od češkoslovaškega ljudstva in partije ali
uporniških študentov in delavcev v Parizu leta 1968 –, ki bi predstavljal
»tretjo pot« oziroma neuvrščeno pozicijo, pozicijo demokratičnega socia-
lizma, na katero bi se lahko navezal jugoslovanski tisk. Zato se je v poroča-
nju o začetku gradnje Berlinskega zidu omejeval na poudarjanje vrednot,
ki so (kljub temu, da so včasih različno interpretirane vsaj nominalno) sku-
pne tako jugoslovanski »tretji poti« kot hladnovojni realpolitiki. Če to-
rej v analizah poročanja o Pragi in Parizu ’68 obravnavamo predvsem tisto,
kar je bilo v tedanji jugoslovanski politični imaginaciji prelomnega in no-
vega, se bomo tokrat omejili na tisto, kar je skupnega vsem tedanjim pre-
vladujočim političnim ideologijam, tako zahodni in vzhodni različici real-
političnega diskurza, kot jugoslovanski uradni ideologiji.
Prva vrednota, ki se pojavi v poročanju in ki jo uveljavi prvi aktivni ak-
ter, države članice Varšavskega pakta (gre za povzetek njihovega skupne-
ga sporočila za javnost) kot kolektivni protagonist zaprtja meje med Vzho-
dnim in Zahodnim Berlinom, je nadzor oziroma kontrola, skupaj s pridev-
nikoma učinkovita in zanesljiva. Proti koncu prvega poročila v Dnevniku
se ta vrednota poveže z vrednoto zaščite (ozemlja). (Dnevnik, 14. 8., str. 1)
Poročilo Dela o zaprtju meje in izvajanja ukrepov, ki so se končali s posta-
vitvijo Berlinskega zidu, je bolj izčrpno. Prinaša veliko podrobnejši povze-
tek sporočila držav članic Varšavskega pakta – s poudarkom na navedbah,
da Vzhodni Nemčiji preti nevarnost zaradi podtalnega delovanja, vohun-
stva in sabotaže s strani Zahodne Nemčije –, a se od nje na ključnih mestih,
kjer bi se predolgo in prepodrobno navajanje izjave bralo kot strinjanje ali
identificiranje z njo, distancira s poudarjanjem vira navedb1, a ostane le pri
»/J/e rečeno dalje v skupni izjavi«, »kakor opozarja izjava«, »je rečeno v izjavi«, »poudar-
ja izjava«, »je rečeno na koncu izjave« (Delo, 14. 8. str. 1).
ska (prizadevanje za nenasilno svetovno uveljavljanje demokratičnega soci-
alizma, nasprotovanje tako kapitalističnemu izkoriščanju kot avtoritarno-
sti sovjetskega modela socializma, nasprotovanje blokovski delitvi sveta in
nasilni logiki velesil) na katerega bi se lahko poročanje pripelo in tako iz-
razilo tako svojo kritično nastrojenost do zaostritve hladne vojne in bloko-
vske delitve Evrope kot ohranilo poročanje v okvirih standardne profesi-
onalne novinarske etike, ki prepoveduje eksplicitno in neposredno politi-
zacijo poročanja.
V primeru poročanja o Berlinu ’61 glavni akterji (vzhodno- in zahodno-
nemška državna politika, politični vrh Sovjetske zveze in nekaterih po-
membnejših zahodnoevropskih držav ter ZDA) v svojih tekstih in izja-
vah predstavljajo in reproducirajo politična in ideološka stališča Zahoda
in Vzhoda v hladnovojni, blokovski delitvi sveta – ni pa tistega tretjega, al-
ternativnega akterja – za razliko od češkoslovaškega ljudstva in partije ali
uporniških študentov in delavcev v Parizu leta 1968 –, ki bi predstavljal
»tretjo pot« oziroma neuvrščeno pozicijo, pozicijo demokratičnega socia-
lizma, na katero bi se lahko navezal jugoslovanski tisk. Zato se je v poroča-
nju o začetku gradnje Berlinskega zidu omejeval na poudarjanje vrednot,
ki so (kljub temu, da so včasih različno interpretirane vsaj nominalno) sku-
pne tako jugoslovanski »tretji poti« kot hladnovojni realpolitiki. Če to-
rej v analizah poročanja o Pragi in Parizu ’68 obravnavamo predvsem tisto,
kar je bilo v tedanji jugoslovanski politični imaginaciji prelomnega in no-
vega, se bomo tokrat omejili na tisto, kar je skupnega vsem tedanjim pre-
vladujočim političnim ideologijam, tako zahodni in vzhodni različici real-
političnega diskurza, kot jugoslovanski uradni ideologiji.
Prva vrednota, ki se pojavi v poročanju in ki jo uveljavi prvi aktivni ak-
ter, države članice Varšavskega pakta (gre za povzetek njihovega skupne-
ga sporočila za javnost) kot kolektivni protagonist zaprtja meje med Vzho-
dnim in Zahodnim Berlinom, je nadzor oziroma kontrola, skupaj s pridev-
nikoma učinkovita in zanesljiva. Proti koncu prvega poročila v Dnevniku
se ta vrednota poveže z vrednoto zaščite (ozemlja). (Dnevnik, 14. 8., str. 1)
Poročilo Dela o zaprtju meje in izvajanja ukrepov, ki so se končali s posta-
vitvijo Berlinskega zidu, je bolj izčrpno. Prinaša veliko podrobnejši povze-
tek sporočila držav članic Varšavskega pakta – s poudarkom na navedbah,
da Vzhodni Nemčiji preti nevarnost zaradi podtalnega delovanja, vohun-
stva in sabotaže s strani Zahodne Nemčije –, a se od nje na ključnih mestih,
kjer bi se predolgo in prepodrobno navajanje izjave bralo kot strinjanje ali
identificiranje z njo, distancira s poudarjanjem vira navedb1, a ostane le pri
»/J/e rečeno dalje v skupni izjavi«, »kakor opozarja izjava«, »je rečeno v izjavi«, »poudar-
ja izjava«, »je rečeno na koncu izjave« (Delo, 14. 8. str. 1).
