Page 45 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 45
lpolitika
razdeljene Evrope
Interpretativni pregled
poročanja o Berlinu ’61
v Delu in Dnevniku
Mir in varnost
Poročanje o zaprtju meje in začetku postavljanja zidu se v Delu in
Dnevniku že takoj 14. 8. pojavi na prvih straneh in začne po nekaj
dneh (v Delu 16. 8., v Dnevniku pa 18. 8.) na njih dominirati (zasedati več
prostora, imeti večje fotografije in biti na zgornji polovici strani), a stil po-
ročanja je daleč od angažiranosti, značilne za poročanje o študentskih in
delavskih uporih v Parizu in okupaciji Češkoslovaške sedem let kasneje.
Pravzaprav je stil in način poročanja neposredno nasprotje eksplicitne po-
litične in moralne angažiranosti – poročanje je nadvse nevtralno, zadržano
in previdno. Čeprav se je denimo tudi poročanje o okupaciji Češkoslova-
ške držalo profesionalne novinarske etike in načela nevtralnosti, je ta nev-
tralnost vseeno vsebovala politično opredelitev, saj je bilo poročanje veči-
noma sestavljeno iz »nevtralnega« povzemanja virov, ki so bili do okupa-
cije kritični.
Takšna, nevtralna in novinarsko korektna, a vseeno posredno angažira-
na pozicija jugoslovanskega tiska je bila v takratnem kontekstu mogoča, saj
so bila stališča češkoslovaške vlade, češkoslovaškega ljudstva in zahodnoe-
vropske levice podobna oziroma skoraj identična stališčem jugoslovanske
uradne politike in jugoslovanskega tiska, tako da se je lahko podpora pro-
testom proti okupaciji izrazila tudi z nevtralnim povzemanjem teh virov. V
primeru začetka gradnje berlinskega zidu leta 1961 takšna politika nevtral-
nosti ni bila mogoča, saj ni bilo legitimnega subjekta izjavljanja, ki bi vsaj
približno ustrezal tedanji politično-ideološki usmeritvi jugoslovanskega ti-
razdeljene Evrope
Interpretativni pregled
poročanja o Berlinu ’61
v Delu in Dnevniku
Mir in varnost
Poročanje o zaprtju meje in začetku postavljanja zidu se v Delu in
Dnevniku že takoj 14. 8. pojavi na prvih straneh in začne po nekaj
dneh (v Delu 16. 8., v Dnevniku pa 18. 8.) na njih dominirati (zasedati več
prostora, imeti večje fotografije in biti na zgornji polovici strani), a stil po-
ročanja je daleč od angažiranosti, značilne za poročanje o študentskih in
delavskih uporih v Parizu in okupaciji Češkoslovaške sedem let kasneje.
Pravzaprav je stil in način poročanja neposredno nasprotje eksplicitne po-
litične in moralne angažiranosti – poročanje je nadvse nevtralno, zadržano
in previdno. Čeprav se je denimo tudi poročanje o okupaciji Češkoslova-
ške držalo profesionalne novinarske etike in načela nevtralnosti, je ta nev-
tralnost vseeno vsebovala politično opredelitev, saj je bilo poročanje veči-
noma sestavljeno iz »nevtralnega« povzemanja virov, ki so bili do okupa-
cije kritični.
Takšna, nevtralna in novinarsko korektna, a vseeno posredno angažira-
na pozicija jugoslovanskega tiska je bila v takratnem kontekstu mogoča, saj
so bila stališča češkoslovaške vlade, češkoslovaškega ljudstva in zahodnoe-
vropske levice podobna oziroma skoraj identična stališčem jugoslovanske
uradne politike in jugoslovanskega tiska, tako da se je lahko podpora pro-
testom proti okupaciji izrazila tudi z nevtralnim povzemanjem teh virov. V
primeru začetka gradnje berlinskega zidu leta 1961 takšna politika nevtral-
nosti ni bila mogoča, saj ni bilo legitimnega subjekta izjavljanja, ki bi vsaj
približno ustrezal tedanji politično-ideološki usmeritvi jugoslovanskega ti-
