Page 251 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 251
zetek
Monografija temelji na raziskovalnem projektu Oblikovanje, ra-
zvoj in pojma Evrope v slovenskih časopisih v drugi polovici 20.
stoletja, ki je potekala na Pedagoškem inštitutu od februarja 2008 do fe-
bruarja 2011. Tekom raziskave smo analizirali poročanje Dela in Dnevni-
ka o šestih, za zgodovino Evrope prelomnih, dogodkih: madžarski vsta-
ji leta ’56, zaprtju meje med obema Nemčijama in začetku gradnje Berlin-
skega zidu leta ’61, študentskem uporu in splošni stavki v Franciji leta ’68,
okupaciji Češkoslovaške leta ’68, uvedbi vojnega stanja na Poljskem leta ‚81
in rušenju Berlinskega zidu leta ’89.
Dogodke smo analizirali z metodo kritične analize diskurza (v izvirni-
ku critical discourse analysis ali krajše CDA), ki vključuje tako lingvistič-
no analizo in analizo argumentacije v izbranem (v našem primeru časopi-
snem) diskurzu kot hkratno analizo zgodovinskega, političnega in družbe-
nega ozadja ter pogojev tega diskurza. Prvi del monografije sestavljajo razi-
skovalna poročila in materiali o naštetih dogodkih oziroma besedila, ki so
neposredno vezana na raziskavo.
Drugi del je sestavljen iz besedil, ki predstavljajo podrobnejšo in širšo
obravnavo predvsem dveh prelomnih let: ’68 in ’89 oziroma dogodkov, ki
so se v teku raziskave pokazali za najpomembnejše za oblikovanje pojma
Evrope, kot ga poznamo danes. Leto ’68 je v zgodovini Evrope predstavlja-
lo prvo množično in precizno politično artikulirano problematizacijo po-
vojne evropske družbeno-politične ureditve tako na kapitalističnem Zaho-
du kot na socialističnem Vzhodu. Na obeh straneh železne zavese so leta
’68 izbruhnili upori proti rigidnemu sistemu državne administracije, bedi
Monografija temelji na raziskovalnem projektu Oblikovanje, ra-
zvoj in pojma Evrope v slovenskih časopisih v drugi polovici 20.
stoletja, ki je potekala na Pedagoškem inštitutu od februarja 2008 do fe-
bruarja 2011. Tekom raziskave smo analizirali poročanje Dela in Dnevni-
ka o šestih, za zgodovino Evrope prelomnih, dogodkih: madžarski vsta-
ji leta ’56, zaprtju meje med obema Nemčijama in začetku gradnje Berlin-
skega zidu leta ’61, študentskem uporu in splošni stavki v Franciji leta ’68,
okupaciji Češkoslovaške leta ’68, uvedbi vojnega stanja na Poljskem leta ‚81
in rušenju Berlinskega zidu leta ’89.
Dogodke smo analizirali z metodo kritične analize diskurza (v izvirni-
ku critical discourse analysis ali krajše CDA), ki vključuje tako lingvistič-
no analizo in analizo argumentacije v izbranem (v našem primeru časopi-
snem) diskurzu kot hkratno analizo zgodovinskega, političnega in družbe-
nega ozadja ter pogojev tega diskurza. Prvi del monografije sestavljajo razi-
skovalna poročila in materiali o naštetih dogodkih oziroma besedila, ki so
neposredno vezana na raziskavo.
Drugi del je sestavljen iz besedil, ki predstavljajo podrobnejšo in širšo
obravnavo predvsem dveh prelomnih let: ’68 in ’89 oziroma dogodkov, ki
so se v teku raziskave pokazali za najpomembnejše za oblikovanje pojma
Evrope, kot ga poznamo danes. Leto ’68 je v zgodovini Evrope predstavlja-
lo prvo množično in precizno politično artikulirano problematizacijo po-
vojne evropske družbeno-politične ureditve tako na kapitalističnem Zaho-
du kot na socialističnem Vzhodu. Na obeh straneh železne zavese so leta
’68 izbruhnili upori proti rigidnemu sistemu državne administracije, bedi
