Page 77 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 77
Savinjska in Šaleška dolina v 12. stoletju
in Eberhard iz Hekenberga pravdala z Gor-
njegrajskim samostanom zaradi desetine v
Motniku, ki jo je z razsodbo patriarha Ber-
tolda dobil samostan. Ime Eberhard se v zgo-
dovini Hekenberga ne pojavlja več, zato je
seveda malo verjetno, da gre za pripadnika
iste družine, ki jo zasledujemo na tem gradu
od tretje četrtine 13. stoletja naprej. Že Du-
šan Kos je ponudil sprejemljivo razlago, ko je
opozoril na še enega Eberharda, ki se pojavi
na ne tako zelo oddaljenem Kacenštajnu rav-
no tako samo enkrat in potem nikoli več.195
Ta priča v listini oglejskega patriarha Ulrika
II., ki je nastala v Rečici ob Savinji ob prili-
ki kapiteljskega zbora, ki ga je tam tega leta
vodil patriarh in na katerem je želel poveča-
ti posest samostana v Žičah s posestmi v ne-
posredni bližini kartuzije.196 V listini je na
četrtem mestu med laičnimi pričami naštet
»Eberhardus de Chazenstein«. Pred njim so
trije svobodni plemiči – Gebhard Žovneški,
Leopold Vojniški in Albert Mokronoški,
za njim pa krški ministerial Vošalk Vitanj-
ski. Iz navedenega ne moremo sklepati, ali je
Eberhard naštet kot zadnji med svobodnimi
plemiči ali prvi med ministeriali, in torej ni
mogoče določiti njegovega statusa. Ne glede
na to pa ostaja dejstvo, da na Kacenštajnu ne
srečamo več pripadnika družine s tem ime-
nom in da torej tudi za Kacenštajn velja ena-
ko kot za Hekenberg: kontinuitete z ostalimi
Kacenštajnskimi ni mogoče potegniti. Ob
tem naj opozorimo še na eno možnost, ki jo
omenja Jože Koropec197, namreč da so Kun-
D. Kos , Med gradom in mestom, 70.
1173, Rečica ob Savinji; objavljeno v: Kos, Gradivo
IV, št. 540, 274. Glej tudi: Jože Mlinarič, Kartuziji
Žiče in Jurklošter, 47, 48.
Jože Koropec, Vransko v srednjem veku, ČZN NV 11
(1975), 219.
in Eberhard iz Hekenberga pravdala z Gor-
njegrajskim samostanom zaradi desetine v
Motniku, ki jo je z razsodbo patriarha Ber-
tolda dobil samostan. Ime Eberhard se v zgo-
dovini Hekenberga ne pojavlja več, zato je
seveda malo verjetno, da gre za pripadnika
iste družine, ki jo zasledujemo na tem gradu
od tretje četrtine 13. stoletja naprej. Že Du-
šan Kos je ponudil sprejemljivo razlago, ko je
opozoril na še enega Eberharda, ki se pojavi
na ne tako zelo oddaljenem Kacenštajnu rav-
no tako samo enkrat in potem nikoli več.195
Ta priča v listini oglejskega patriarha Ulrika
II., ki je nastala v Rečici ob Savinji ob prili-
ki kapiteljskega zbora, ki ga je tam tega leta
vodil patriarh in na katerem je želel poveča-
ti posest samostana v Žičah s posestmi v ne-
posredni bližini kartuzije.196 V listini je na
četrtem mestu med laičnimi pričami naštet
»Eberhardus de Chazenstein«. Pred njim so
trije svobodni plemiči – Gebhard Žovneški,
Leopold Vojniški in Albert Mokronoški,
za njim pa krški ministerial Vošalk Vitanj-
ski. Iz navedenega ne moremo sklepati, ali je
Eberhard naštet kot zadnji med svobodnimi
plemiči ali prvi med ministeriali, in torej ni
mogoče določiti njegovega statusa. Ne glede
na to pa ostaja dejstvo, da na Kacenštajnu ne
srečamo več pripadnika družine s tem ime-
nom in da torej tudi za Kacenštajn velja ena-
ko kot za Hekenberg: kontinuitete z ostalimi
Kacenštajnskimi ni mogoče potegniti. Ob
tem naj opozorimo še na eno možnost, ki jo
omenja Jože Koropec197, namreč da so Kun-
D. Kos , Med gradom in mestom, 70.
1173, Rečica ob Savinji; objavljeno v: Kos, Gradivo
IV, št. 540, 274. Glej tudi: Jože Mlinarič, Kartuziji
Žiče in Jurklošter, 47, 48.
Jože Koropec, Vransko v srednjem veku, ČZN NV 11
(1975), 219.
