Page 75 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 75
Savinjska in Šaleška dolina v 12. stoletju
rekla vsem desetinam v Gamnerju in Obdachu191 v korist admontskega sa-
mostana.192 Obakrat pa najdemo med pričami tudi predstavnika družine
Dravsko/Šoštanjskih. V prvi navedeni listini sta bila to brata Eberhard in
Herman »de Schoenensteine«, v drugi pa je naveden Herman Šoštanjski
sam. Ali je to dejstvo možno povezovati tudi s sorodstvenimi povezavami
med Cmureškimi in Kagerji, o katerih bomo sicer več govorili v poglavju
o posestih družine iz Orta v Savinjski in Šaleški dolini, ostaja povsem od-
prto vprašanje. Sama posest Dravskih na gori Zosen in okoli nje nas seveda
ne preseneča. Okolica Hüttenberga je bila s svojimi srebrnimi rudniki eno
najbolj zaželenih področij za vse koroške fevdalce, ki so si želeli priboriti
vsaj majhen kos te bogate pogače. Tako tudi naši Dravsko/Šoštanjski pri
tem niso bili nobena izjema. Opozoriti pa je potrebno še na eno pomemb-
no dejstvo, ki pomaga razložiti, kako so tako Ptujski kot njihovi sorodni-
ki Dravsko/Šoštanjski prišli do posesti na Zosnu. Znano in v literaturi več-
krat ponovljeno in utemeljeno dejstvo je, da so bili Ptujski nasledniki dru-
žine Wietingov: Friderik I. Ptujski je bil poročen s hčerko Godfrida Wi-
etinškega, salzburškega ministeriala193. Wieting pa leži le okoli deset kilo-
metrov južno od gore Zosen, tako smemo zelo verjetno domnevati, da so
korenine Ptujskih (in verjetno tudi njihovih sorodnikov Dravsko/Šoštanj-
skih) posesti na tem območju ravno dediščina po Wietinških.
Posvetimo se sedaj področju Savinjske doline. Tesna povezanost Kager-
jev, Šoštanjskih in Šaleških z rodbino Spanheimov je nedvomna. Preko teh
povezav se pokaže tudi najstarejša zgodovina zahodnega dela Savinjske do-
line v novi luči. Okoli leta 1130 je Ceizolf Spanheim posedoval (kot de-
diščino po svoji ženi?) večjo posest v Savinjski dolini, med ostalim na po-
dročju Vranskega sam kraj Vransko in dve zraven ležeči gospoščini, od ka-
terih je bila morda ena posest gradu Hekenberg pri Vranskem. Prva sicer
posredna omemba tega gradu je iz leta 1247,194 ko sta se Ulšalk iz Prekope
Oba kraja ležita severovzhodno od gore Zosen. Za posest Cmureških v okolici krajev Gam-
nar in Obdach primerjaj tudi: 1213, november 4, Graz; objavljeno v: SUB III, št. 667, 172,
173, in StUB II, št. 123, 186.
1231, december 3, Althofen, objavljeno v: J. Wichner, Geschichte des Benediktiner-Stiftes
Admont II, št. 134, 295–297; MDC IV, št. 2024, 195; SUB III, št. 868, 411–413; regesta
v: Kos, Gradivo V, št. 547, 269; 1231 (pred 3. decembrom), Breže, objavljeno v: J. Wichner,
idem, št. 135, 297, 298; StUB II, št. 287, 384; regesta v: Kos, Gradivo V, št. 548, 269.
Primerjaj najnovejši prispevek na to temo: John B. Freed, German Source Collections, v:
Medieval Women and the Sources of Medieval History. Genealoška karta Ptujskih se naha-
ja na str. 468—469; o tej družinski povezavi bomo govorili še več v poglavju o prihodu Ptuj-
skih na obravnavano področje.
1247, december 2, Kamnik; objavljeno v: Gradivo VI/1, št 44, 74; StUB II, št. 297, 398, 399
(k 1232).
rekla vsem desetinam v Gamnerju in Obdachu191 v korist admontskega sa-
mostana.192 Obakrat pa najdemo med pričami tudi predstavnika družine
Dravsko/Šoštanjskih. V prvi navedeni listini sta bila to brata Eberhard in
Herman »de Schoenensteine«, v drugi pa je naveden Herman Šoštanjski
sam. Ali je to dejstvo možno povezovati tudi s sorodstvenimi povezavami
med Cmureškimi in Kagerji, o katerih bomo sicer več govorili v poglavju
o posestih družine iz Orta v Savinjski in Šaleški dolini, ostaja povsem od-
prto vprašanje. Sama posest Dravskih na gori Zosen in okoli nje nas seveda
ne preseneča. Okolica Hüttenberga je bila s svojimi srebrnimi rudniki eno
najbolj zaželenih področij za vse koroške fevdalce, ki so si želeli priboriti
vsaj majhen kos te bogate pogače. Tako tudi naši Dravsko/Šoštanjski pri
tem niso bili nobena izjema. Opozoriti pa je potrebno še na eno pomemb-
no dejstvo, ki pomaga razložiti, kako so tako Ptujski kot njihovi sorodni-
ki Dravsko/Šoštanjski prišli do posesti na Zosnu. Znano in v literaturi več-
krat ponovljeno in utemeljeno dejstvo je, da so bili Ptujski nasledniki dru-
žine Wietingov: Friderik I. Ptujski je bil poročen s hčerko Godfrida Wi-
etinškega, salzburškega ministeriala193. Wieting pa leži le okoli deset kilo-
metrov južno od gore Zosen, tako smemo zelo verjetno domnevati, da so
korenine Ptujskih (in verjetno tudi njihovih sorodnikov Dravsko/Šoštanj-
skih) posesti na tem območju ravno dediščina po Wietinških.
Posvetimo se sedaj področju Savinjske doline. Tesna povezanost Kager-
jev, Šoštanjskih in Šaleških z rodbino Spanheimov je nedvomna. Preko teh
povezav se pokaže tudi najstarejša zgodovina zahodnega dela Savinjske do-
line v novi luči. Okoli leta 1130 je Ceizolf Spanheim posedoval (kot de-
diščino po svoji ženi?) večjo posest v Savinjski dolini, med ostalim na po-
dročju Vranskega sam kraj Vransko in dve zraven ležeči gospoščini, od ka-
terih je bila morda ena posest gradu Hekenberg pri Vranskem. Prva sicer
posredna omemba tega gradu je iz leta 1247,194 ko sta se Ulšalk iz Prekope
Oba kraja ležita severovzhodno od gore Zosen. Za posest Cmureških v okolici krajev Gam-
nar in Obdach primerjaj tudi: 1213, november 4, Graz; objavljeno v: SUB III, št. 667, 172,
173, in StUB II, št. 123, 186.
1231, december 3, Althofen, objavljeno v: J. Wichner, Geschichte des Benediktiner-Stiftes
Admont II, št. 134, 295–297; MDC IV, št. 2024, 195; SUB III, št. 868, 411–413; regesta
v: Kos, Gradivo V, št. 547, 269; 1231 (pred 3. decembrom), Breže, objavljeno v: J. Wichner,
idem, št. 135, 297, 298; StUB II, št. 287, 384; regesta v: Kos, Gradivo V, št. 548, 269.
Primerjaj najnovejši prispevek na to temo: John B. Freed, German Source Collections, v:
Medieval Women and the Sources of Medieval History. Genealoška karta Ptujskih se naha-
ja na str. 468—469; o tej družinski povezavi bomo govorili še več v poglavju o prihodu Ptuj-
skih na obravnavano področje.
1247, december 2, Kamnik; objavljeno v: Gradivo VI/1, št 44, 74; StUB II, št. 297, 398, 399
(k 1232).
