Page 73 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 73
Savinjska in Šaleška dolina v 12. stoletju
značilno pojavljanje »Pilgrima (de) Tra« v ustanovni listini samostana v
Stični, ustanovi Višnjegorcev.182
Pri ugotavljanju razprostranjenosti posesti družine Dravskih smo se
omejili predvsem na področje, ki se je pokazalo za najbolj zanimivo in ka-
terega preučitev je omogočala največ odgovorov, to je področje pokrajine
Lungau. Opozoriti pa je potrebno še na en predel Koroške, kjer so ime-
li Dravski tudi svoje posesti in ki tudi omogoča določene zaključke – to
je predel gore Zosen, ki leži severno od Hüttenberga. Za posesti, ki so jih
imeli Dravski na tem področju, izvemo v listini iz leta 1152, s katero je salz-
burški nadškof Eberhard prepustil admontskemu samostanu eno kmeti-
jo nad Kotarčami/Guttaring (»supra Gutarche versus Zezzen positum«)
– to so samostanski bratje odkupili od Eberharda »nobili de Tra«, ki jo
je imel kot fevd (»cuius beneficium erat«).183 Admontski samostan je do-
bil obširna področja na tej gori že ob ustanovitvi leta 1074,184 posebej pa
je bila seveda pomembna podelitev srebra iz tamkajšnjih srebrnih rudni-
kov. Ni pa to edina priložnost, ko najdemo pripadnika te družine omenje-
nega v listinah s tega področja. Naslednja listina je nastala okoli leta 1155,
ko je Eberhard »de Traha« pričal v zadevi, v kateri so se sinovi nekega We-
zilona185 pomirili z admontskim samostanom tako, da so samostanu povr-
nili vsa posestva na omenjeni gori ter za to dobili 20 mark odškodnine186.
Leta 1162 pa »Eberhardus de Trah« in »Perhtoldus de Scalah« nastopa-
ta na prvih dveh mestih kot priči v listini, s katero je breški sodnik Albert
Ne da bi se na tem mestu spuščali v pretirane špekulacije, lahko zapišemo tudi, da je povsem
odprta še ena opcija, in sicer sorodstvena povezanost med Kagerji in Dravsko-Šoštanjskimi.
O tem bomo v nadaljnjem tekstu še govorili, tukaj naj le opozorim na večkratno skupno po-
javljanje predstavnikov obeh rodbin ter kot primer opozorim na listino, nastalo okoli leta
1155 (1151–1159; v: SUB II, št. 282, 398; StUB I, št. 359, 351 (datirano v: 1155, november);
regest v: Kos, Gradivo IV, št. 293, 160: »Diepoldus iunior frater marchionis de Uohenbur-
ch, Eberhardus de Trahe«.).
1152, september 24, Admont, objavljeno v: MDC III, št. 919, 357, StUB I, št. 381, 363 (dati-
ra okoli 1155); primerjaj: J. Wichner, Geschichte des Benediktiner stiftes Admont I, 114, 115.
Regesta v: Kos, Gradivo IV, št. 307, 164.
1074, september 29, Admont; ustanovna listina salzburškega nadškofa Gebharda, ki je usta-
novil samostan v Admontu na osnovi Hemine darovnice več posesti Gebhardovemu pred-
niku nadškofu Balduinu v Admontski dolini; objavljeno v MDC III, št. 408, 161/2, StUB
I, št. 77, 85–94 (datira 1074–1087 in opozarja, da nekatere osebe, ki nastopajo v tej listini,
niso mogle nastopati že leta 1074 ter da se je nekaj podelitev zgodilo šele v kasnejših letih in
ne že leta 1074).
O Wezilonu in njegovih koreninah glej: John B. Freed, Noble Bondsmen. Ministerial Mar-
riages in the Archdiocese of Salzburg, 1100–1343, New York 1995, 36–39.
1147–1164; objavljeno v: MDC III, št. 820, 319; SUB II, št. 313, 438; StUB I, št. 362, 354
(datira v približno 1155); regesta v Kos, Gradivo IV, št. 249, 139.
značilno pojavljanje »Pilgrima (de) Tra« v ustanovni listini samostana v
Stični, ustanovi Višnjegorcev.182
Pri ugotavljanju razprostranjenosti posesti družine Dravskih smo se
omejili predvsem na področje, ki se je pokazalo za najbolj zanimivo in ka-
terega preučitev je omogočala največ odgovorov, to je področje pokrajine
Lungau. Opozoriti pa je potrebno še na en predel Koroške, kjer so ime-
li Dravski tudi svoje posesti in ki tudi omogoča določene zaključke – to
je predel gore Zosen, ki leži severno od Hüttenberga. Za posesti, ki so jih
imeli Dravski na tem področju, izvemo v listini iz leta 1152, s katero je salz-
burški nadškof Eberhard prepustil admontskemu samostanu eno kmeti-
jo nad Kotarčami/Guttaring (»supra Gutarche versus Zezzen positum«)
– to so samostanski bratje odkupili od Eberharda »nobili de Tra«, ki jo
je imel kot fevd (»cuius beneficium erat«).183 Admontski samostan je do-
bil obširna področja na tej gori že ob ustanovitvi leta 1074,184 posebej pa
je bila seveda pomembna podelitev srebra iz tamkajšnjih srebrnih rudni-
kov. Ni pa to edina priložnost, ko najdemo pripadnika te družine omenje-
nega v listinah s tega področja. Naslednja listina je nastala okoli leta 1155,
ko je Eberhard »de Traha« pričal v zadevi, v kateri so se sinovi nekega We-
zilona185 pomirili z admontskim samostanom tako, da so samostanu povr-
nili vsa posestva na omenjeni gori ter za to dobili 20 mark odškodnine186.
Leta 1162 pa »Eberhardus de Trah« in »Perhtoldus de Scalah« nastopa-
ta na prvih dveh mestih kot priči v listini, s katero je breški sodnik Albert
Ne da bi se na tem mestu spuščali v pretirane špekulacije, lahko zapišemo tudi, da je povsem
odprta še ena opcija, in sicer sorodstvena povezanost med Kagerji in Dravsko-Šoštanjskimi.
O tem bomo v nadaljnjem tekstu še govorili, tukaj naj le opozorim na večkratno skupno po-
javljanje predstavnikov obeh rodbin ter kot primer opozorim na listino, nastalo okoli leta
1155 (1151–1159; v: SUB II, št. 282, 398; StUB I, št. 359, 351 (datirano v: 1155, november);
regest v: Kos, Gradivo IV, št. 293, 160: »Diepoldus iunior frater marchionis de Uohenbur-
ch, Eberhardus de Trahe«.).
1152, september 24, Admont, objavljeno v: MDC III, št. 919, 357, StUB I, št. 381, 363 (dati-
ra okoli 1155); primerjaj: J. Wichner, Geschichte des Benediktiner stiftes Admont I, 114, 115.
Regesta v: Kos, Gradivo IV, št. 307, 164.
1074, september 29, Admont; ustanovna listina salzburškega nadškofa Gebharda, ki je usta-
novil samostan v Admontu na osnovi Hemine darovnice več posesti Gebhardovemu pred-
niku nadškofu Balduinu v Admontski dolini; objavljeno v MDC III, št. 408, 161/2, StUB
I, št. 77, 85–94 (datira 1074–1087 in opozarja, da nekatere osebe, ki nastopajo v tej listini,
niso mogle nastopati že leta 1074 ter da se je nekaj podelitev zgodilo šele v kasnejših letih in
ne že leta 1074).
O Wezilonu in njegovih koreninah glej: John B. Freed, Noble Bondsmen. Ministerial Mar-
riages in the Archdiocese of Salzburg, 1100–1343, New York 1995, 36–39.
1147–1164; objavljeno v: MDC III, št. 820, 319; SUB II, št. 313, 438; StUB I, št. 362, 354
(datira v približno 1155); regesta v Kos, Gradivo IV, št. 249, 139.
