Page 70 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 70
V primežu medplemiških prerivanj
gove družine v Wolfsbergu/Volšperku, kamor se je preselil in ustvaril nov
rodbinski sedež. Zato je tudi jasno, zakaj je možno, da bamberški škof v na-
vedeni listini imenuje Hermana »fidelis nostri«, in tudi, zakaj je Oto, ta-
krat imenovan še »de Tra«, okoli leta 1210 nastopal kot priča v listini, v
kateri najdemo naštete le še Volšperške ministeriale. Opravka imamo torej
s stransko linijo, za katero pa se v listinah žal povsem izgubijo vsi sledovi in
ji ne moremo slediti dalje. Lažje pa lahko spremljamo čas nastanka te stran-
ske linije. Leta 1216 izvemo, da je bil Herman »de Schonenstein« poročen
z Matildo, ki je bila v prvem zakonu poročena s Hermanom, bratom oskrb-
nika bamberškega škofa Friderika iz Volšperka.175 Formiranje te stranske
linije lahko torej postavimo v isti čas in v isto vrsto kot spremembo rodbin-
skega statusa, ki smo ga lahko opazovali konec 12. stoletja. V virih iz devet-
desetih let 12. stoletja smo videli, da je rodbina Dravskih s tem imenom iz-
ginila iz zgodovinskega prizorišča in da se njihovi nasledniki pojavijo z no-
vim imenom Šoštanjski in tudi z nižjim družbenim položajem, ki ga zase-
dajo pripadniki rodbine. To dogajanje je potrebno postaviti v zvezo z do-
godkom iz leta 1181. Tega leta je namreč vojvodinja Neža (hči avstrijske-
ga vojvode Henika II. Babenberžana) po smrti soproga vojvode Hermana
II. Spanheima (koroški vojvoda v letih od 1161 do 1181; † 4. oktobra 1181)
podelila skupaj s svojim še mladoletnim sinom Ulrikom šentpavelske-
mu samostanu posestvo s sedmimi kmetijami in štiridesetimi podložni-
ki v Dravskem dvoru (»predium in Trahouen VII mansorum cum fami-
lia XL mancipiorum«) ter še nekatera druga posestva na Koroškem in Šta-
jerskem.176 Verjetno gre za del tistih posestev, ki jih je v starem prafarnem
okolišu Tinja/Tainach posedoval Ditmar Lungavski177 in ki jih je okoli leta
1135 podelil krški škofiji, ta pa jih je nato leta 1158 kot fevd podelila koro-
škim vojvodom. Kaže, da so slednji uspeli posestva alodizirati in jih je nato
kot takšna vojvodinja Neža podelila šentpavelskemu samostanu.178 Pose-
stva Dravskih so ležala v neposredni soseščini z omenjenimi posestmi, do-
gajanje in spremembe, vezane na Ditmarjeve posesti, pa so prizadele tudi
družino Dravskih. Ti se sicer nato s tem imenom imenujejo še vse do leta
1192, vendar se je njihov status takrat že spremenil. V bogenski listini iz
leta 1189, s katero je bogenski grof Adalbert zastavil salzburškemu nadško-
fu grad Krško in temu gradu pripadajočo posest za 700 mark srebra, je med
1216, objavljeno v: MDC IV, št. 1727, 82; regesta v: Kos, Gradivo V, št. 263, 143.
1181, december; objavljeno v: MDC III, št. 1282, 482.
Opozorimnaj,daErnstKlebel(pomojemmnenjuupravičeno)domnevavcitiranemdelusorodstve-
ne povezave Ditmarja Lungavskega tako z družino prvotnih Kunšperških kot z družino Dravskih.
1158, junij 20, Sv. Radegunda; objavljeno v: MDC I, št. 201, 163–165; regesta v: Kos, Gra-
divo IV, št. 373, 190–192.
gove družine v Wolfsbergu/Volšperku, kamor se je preselil in ustvaril nov
rodbinski sedež. Zato je tudi jasno, zakaj je možno, da bamberški škof v na-
vedeni listini imenuje Hermana »fidelis nostri«, in tudi, zakaj je Oto, ta-
krat imenovan še »de Tra«, okoli leta 1210 nastopal kot priča v listini, v
kateri najdemo naštete le še Volšperške ministeriale. Opravka imamo torej
s stransko linijo, za katero pa se v listinah žal povsem izgubijo vsi sledovi in
ji ne moremo slediti dalje. Lažje pa lahko spremljamo čas nastanka te stran-
ske linije. Leta 1216 izvemo, da je bil Herman »de Schonenstein« poročen
z Matildo, ki je bila v prvem zakonu poročena s Hermanom, bratom oskrb-
nika bamberškega škofa Friderika iz Volšperka.175 Formiranje te stranske
linije lahko torej postavimo v isti čas in v isto vrsto kot spremembo rodbin-
skega statusa, ki smo ga lahko opazovali konec 12. stoletja. V virih iz devet-
desetih let 12. stoletja smo videli, da je rodbina Dravskih s tem imenom iz-
ginila iz zgodovinskega prizorišča in da se njihovi nasledniki pojavijo z no-
vim imenom Šoštanjski in tudi z nižjim družbenim položajem, ki ga zase-
dajo pripadniki rodbine. To dogajanje je potrebno postaviti v zvezo z do-
godkom iz leta 1181. Tega leta je namreč vojvodinja Neža (hči avstrijske-
ga vojvode Henika II. Babenberžana) po smrti soproga vojvode Hermana
II. Spanheima (koroški vojvoda v letih od 1161 do 1181; † 4. oktobra 1181)
podelila skupaj s svojim še mladoletnim sinom Ulrikom šentpavelske-
mu samostanu posestvo s sedmimi kmetijami in štiridesetimi podložni-
ki v Dravskem dvoru (»predium in Trahouen VII mansorum cum fami-
lia XL mancipiorum«) ter še nekatera druga posestva na Koroškem in Šta-
jerskem.176 Verjetno gre za del tistih posestev, ki jih je v starem prafarnem
okolišu Tinja/Tainach posedoval Ditmar Lungavski177 in ki jih je okoli leta
1135 podelil krški škofiji, ta pa jih je nato leta 1158 kot fevd podelila koro-
škim vojvodom. Kaže, da so slednji uspeli posestva alodizirati in jih je nato
kot takšna vojvodinja Neža podelila šentpavelskemu samostanu.178 Pose-
stva Dravskih so ležala v neposredni soseščini z omenjenimi posestmi, do-
gajanje in spremembe, vezane na Ditmarjeve posesti, pa so prizadele tudi
družino Dravskih. Ti se sicer nato s tem imenom imenujejo še vse do leta
1192, vendar se je njihov status takrat že spremenil. V bogenski listini iz
leta 1189, s katero je bogenski grof Adalbert zastavil salzburškemu nadško-
fu grad Krško in temu gradu pripadajočo posest za 700 mark srebra, je med
1216, objavljeno v: MDC IV, št. 1727, 82; regesta v: Kos, Gradivo V, št. 263, 143.
1181, december; objavljeno v: MDC III, št. 1282, 482.
Opozorimnaj,daErnstKlebel(pomojemmnenjuupravičeno)domnevavcitiranemdelusorodstve-
ne povezave Ditmarja Lungavskega tako z družino prvotnih Kunšperških kot z družino Dravskih.
1158, junij 20, Sv. Radegunda; objavljeno v: MDC I, št. 201, 163–165; regesta v: Kos, Gra-
divo IV, št. 373, 190–192.
