Page 71 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 71
Savinjska in Šaleška dolina v 12. stoletju
svobodnimi plemiči naštet še Eberhard (verjetno I.) »de Tra«, ki mu sledi
prav tako še med svobodnimi plemiči našteti Bertold »de Salecka«.179 Že
tri leta kasneje pa srečamo med pričami na skromnem mestu med ministe-
riali našteta brata Eberharda II. in Hermana »de Traha«.180 Eberhard iz
leta 1189 in ta iz leta 1192 nista ena in ista oseba, temveč gre za pripadnika
dveh generacij (očeta in sina ali strica in nečaka), in ravno v tem trenutku je
rodbina tudi izgubila libertinski status, ki ga je imela prej. Domnevamo, da
je prišlo istočasno tudi do delitve rodbine na dve veji, od katerih se je ena,
Eberhardova, preselila na posesti v Šaleški in Savinjski dolini, druga, Her-
manova, pa se je naselila v Volšperku in tam osnovala svojo vejo.
Na tem mestu naj opozorim še na eno zanimivost, ki postane v konte-
kstu zgoraj zapisanega več kot le slučaj: na vzhodnem Bavarskem, južno od
kraja Cham oziroma severno od Bogna (skoraj na polovici poti med obe-
ma krajema), leži kraj z imenom Schönstein. Če vemo, da je ime Schönste-
in prinesla s seboj družina Dravskih ob naselitvi v Šaleški dolini, je seve-
da povsem na dlani sklep, da so prinesli ime iz svojega »pradomovanja«,
današnjega Bayrischer Walda, kjer so se srečevala posestva dveh tako po-
membnih bavarskih družin, kot so Bogni in Cham-Vohburgi, oboji pa
so tako ali drugače tesno povezani z Dravsko/Šoštanjskimi.181 Še enkrat
pa naj poudarim misel G. Bernharda, o kateri smo razpravljali že zgoraj
ob analizi posesti Dipolda Kagerja, da je bil Kager namreč tesno povezan
z družino Bognov in da je bil najverjetneje član stranske veje družine iz
Cham-Vohburga. Nekam v ta krog je nujno potrebno šteti tudi predstavni-
ke družine Dravsko/Šoštanjskih.
Če povzamemo: tako za Šoštanjske kot za Šaleške ne moremo z gotovo-
stjo dokazati, da so res imeli v lasti svoja posestva v Šaleški dolini in da se
po njih imenujeta danes na eni strani mesto Šoštanj in na drugi strani ce-
lotna dolina. Vendar argumenti, ki smo jih navedli, enako čvrsto govorijo
proti argumentom, ki so jih navajali našteti avtorji, ki so izpodbijali njiho-
vo »šaleškost« in iskali drugačne rešitve. Prav tako je nedvomno ugoto-
vljeno, da sta oba gradova brez vsakega dvoma nastala že v 12. stoletju. Za
Šalek Ivan Stopar ugotavlja, da je skoraj gotovo nastal v predštaufovskem
obdobju, medtem ko naj bi bil grad Šoštanj zgrajen konec 12. stoletja, ko
1189, julij 25; objavljeno v SUB II, št. 465a, 631–633; regesta v: Kos, Gradivo IV, št. 760,
381, in MDC III, št. 1358, 510.
1192, junij 9, Breže; objavljeno v: SUB II, št. 485, 659, in MDC I, št. 356, 265; regesta v: Kos,
Gradivo IV, št. 807, 401.
Johann Siebmacher je v svoji knjigi grbov med bavarskimi plemiči v 16. stoljetju upodobil
tudi grb bavarskih »Šoštanjskih«, ki ga predstavlja črn tram na zlati podlagi ( Johann Sieb-
machers Wappenbuch von 1605, ponatis: München 1999, 97).
svobodnimi plemiči naštet še Eberhard (verjetno I.) »de Tra«, ki mu sledi
prav tako še med svobodnimi plemiči našteti Bertold »de Salecka«.179 Že
tri leta kasneje pa srečamo med pričami na skromnem mestu med ministe-
riali našteta brata Eberharda II. in Hermana »de Traha«.180 Eberhard iz
leta 1189 in ta iz leta 1192 nista ena in ista oseba, temveč gre za pripadnika
dveh generacij (očeta in sina ali strica in nečaka), in ravno v tem trenutku je
rodbina tudi izgubila libertinski status, ki ga je imela prej. Domnevamo, da
je prišlo istočasno tudi do delitve rodbine na dve veji, od katerih se je ena,
Eberhardova, preselila na posesti v Šaleški in Savinjski dolini, druga, Her-
manova, pa se je naselila v Volšperku in tam osnovala svojo vejo.
Na tem mestu naj opozorim še na eno zanimivost, ki postane v konte-
kstu zgoraj zapisanega več kot le slučaj: na vzhodnem Bavarskem, južno od
kraja Cham oziroma severno od Bogna (skoraj na polovici poti med obe-
ma krajema), leži kraj z imenom Schönstein. Če vemo, da je ime Schönste-
in prinesla s seboj družina Dravskih ob naselitvi v Šaleški dolini, je seve-
da povsem na dlani sklep, da so prinesli ime iz svojega »pradomovanja«,
današnjega Bayrischer Walda, kjer so se srečevala posestva dveh tako po-
membnih bavarskih družin, kot so Bogni in Cham-Vohburgi, oboji pa
so tako ali drugače tesno povezani z Dravsko/Šoštanjskimi.181 Še enkrat
pa naj poudarim misel G. Bernharda, o kateri smo razpravljali že zgoraj
ob analizi posesti Dipolda Kagerja, da je bil Kager namreč tesno povezan
z družino Bognov in da je bil najverjetneje član stranske veje družine iz
Cham-Vohburga. Nekam v ta krog je nujno potrebno šteti tudi predstavni-
ke družine Dravsko/Šoštanjskih.
Če povzamemo: tako za Šoštanjske kot za Šaleške ne moremo z gotovo-
stjo dokazati, da so res imeli v lasti svoja posestva v Šaleški dolini in da se
po njih imenujeta danes na eni strani mesto Šoštanj in na drugi strani ce-
lotna dolina. Vendar argumenti, ki smo jih navedli, enako čvrsto govorijo
proti argumentom, ki so jih navajali našteti avtorji, ki so izpodbijali njiho-
vo »šaleškost« in iskali drugačne rešitve. Prav tako je nedvomno ugoto-
vljeno, da sta oba gradova brez vsakega dvoma nastala že v 12. stoletju. Za
Šalek Ivan Stopar ugotavlja, da je skoraj gotovo nastal v predštaufovskem
obdobju, medtem ko naj bi bil grad Šoštanj zgrajen konec 12. stoletja, ko
1189, julij 25; objavljeno v SUB II, št. 465a, 631–633; regesta v: Kos, Gradivo IV, št. 760,
381, in MDC III, št. 1358, 510.
1192, junij 9, Breže; objavljeno v: SUB II, št. 485, 659, in MDC I, št. 356, 265; regesta v: Kos,
Gradivo IV, št. 807, 401.
Johann Siebmacher je v svoji knjigi grbov med bavarskimi plemiči v 16. stoljetju upodobil
tudi grb bavarskih »Šoštanjskih«, ki ga predstavlja črn tram na zlati podlagi ( Johann Sieb-
machers Wappenbuch von 1605, ponatis: München 1999, 97).
