Page 66 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 66
V primežu medplemiških prerivanj
da je bil najmlajši med tremi brati in je bil v času nastanka prve listine še
mladoleten. Walchun, ki je verjetno najstarejši med tremi brati, se kasneje
v listinskem gradivu ne pojavlja več, medtem ko Hermana srečamo še leta
1144.155 Herman se sicer omenja brez oznake družbenega statusa, vendar
lahko domnevamo glede na vrstni red zapisa, da je imel status libera. Nobe-
nega dvoma v zvezi z družbenim statusom pa ni pri Eberhartu Dravskem,
ki se redno označuje v virih kot »liber homo«,156 torej kot predstavnik vi-
sokosvobodnega plemstva. Edina izjema je morda listina iz leta 1155, v ka-
teri je Eberhard nekoliko nejasno naštet med vitezi grofa Bertolda Bogen-
skega.157 Eberhard se sicer velikokrat pojavlja v listinah salzburškega nad-
škofa, tako v listinah iz let 1151, 1156158 in še v nekaterih, vendar moramo
še enkrat poudariti, da v njih ne nastopa kot salzburški ministerial, kar do-
kazujeta tudi visoko mesto med pričami, ki ga redno zaseda, in družba svo-
bodnih plemičev, v kateri se nahaja.159 Dokončen dokaz pa nam ponuja li-
stina iz leta 1189, v kateri je Eberhard Dravski naštet skupaj z npr. Ulrikom
Vovbrškim in Bertoldom Šaleškim med svobodnimi plemenitniki, med-
tem ko so salzburški ministeriali izrecno našteti posebej.160
1144, okoli november 1; objavljeno v: Kos, Gradivo IV, št. 201, 115 (»Hermanus de Tra«),
in 1144, Breže, v: Kos, Gradivo IV, št. 202, 115 (»Herimanno de Trahoven«).
Prim. npr.: 1161; v: StUB I, št. 368, 357 (k c. 1155); Kos, Gradivo IV, št. 440, 233 (»Eberhar-
dus de Trahe liber homo«), kjer se med pričami pojavi tudi Eberhardov služabnik »Megin-
hart famulus predicti Eberhardi de Tra«; tudi: MDC III, št. 830, 322. Primerjaj tudi: Hans
Pirchegger, Landesfürst und Adel in Steiermark während des Mittelalters, Graz 1951, 86 (op.
14), 123.
1155, Rajhenburg; objavljeno v: MDC I, št. 187/I, 155; regest v: Kos, Gradivo IV, št. 358,
185. Ta listina je pri naštevanju prič nejasna, saj ni povsem jasno, kakšen je status očeta in
sina Rudgerja iz Žebnika ter Gerloha Trušenjskega in Eberharda Šoštanjskega, ki so našteti
za krškimi ministeriali in pred bogenskimi ministeriali, med njimi pa je pisar postavil dvo-
pičje, ki ne dopušča natančne opredelitve, h katerim spadajo imenovani vitezi. Glede na na-
štete pa skoraj ni verjetno, da bi bili imenovani res bogenski vitezi, temveč je bolj verjetno,
da je pri naštevanju prič pisar naštel najprej grofe in svobodne plemiče, nato salzburške in
krške ministeriale ter nato za slednjimi in pred bogenskimi vrinil še navedene štiri, za katere
morda tudi sam ni bil na jasnem, kakšen je njihov status. Za očeta in sina Rudgerja iz Žebni-
ka, na primer, D. Kos predvideva, da sta bila traungavska ministeriala, za Gerloha Trušenj-
skega velja, da je po smrti grofa Bernharda Spanheimskega (Mariborskega) leta 1147, ko so
Trušenjski prešli v vrste njegovih dedičev, grofov Traungavskih, sam postal krški ministe-
rial (Claudia Fräss-Ehrfeld, Geschichte Kärntens, 187), toda v navedeni listini Gerloh ni na-
veden med le-temi. Očitno je, da je bil status omenjenih štirih vitezov dovolj kompliciran in
nejasen, zaradi česar jih je pisar navedel posebej.
1151 ali 1152; objavljeno v: Kos, Gradivo IV, št. 291, 159. In 1156, maj 3, Breže; v: StUB I, št.
391, 369; Kos, Gradivo IV, št. 363, 186.
Prim. 1162 (maj?); v: StUB I, št. 468, 433; MDC III, št. 1047, 395; Kos, Gradivo IV, št. 444,
225, in 1164, november 1, Krka; v: MDC I, št. 243, 187–190; Kos, Gradivo IV, št. 471, 238.
1189, julij 25, Breže; objavljeno v: SUB II, št. 465, 631–633; Kos, Gradivo IV, št. 760, 382.
da je bil najmlajši med tremi brati in je bil v času nastanka prve listine še
mladoleten. Walchun, ki je verjetno najstarejši med tremi brati, se kasneje
v listinskem gradivu ne pojavlja več, medtem ko Hermana srečamo še leta
1144.155 Herman se sicer omenja brez oznake družbenega statusa, vendar
lahko domnevamo glede na vrstni red zapisa, da je imel status libera. Nobe-
nega dvoma v zvezi z družbenim statusom pa ni pri Eberhartu Dravskem,
ki se redno označuje v virih kot »liber homo«,156 torej kot predstavnik vi-
sokosvobodnega plemstva. Edina izjema je morda listina iz leta 1155, v ka-
teri je Eberhard nekoliko nejasno naštet med vitezi grofa Bertolda Bogen-
skega.157 Eberhard se sicer velikokrat pojavlja v listinah salzburškega nad-
škofa, tako v listinah iz let 1151, 1156158 in še v nekaterih, vendar moramo
še enkrat poudariti, da v njih ne nastopa kot salzburški ministerial, kar do-
kazujeta tudi visoko mesto med pričami, ki ga redno zaseda, in družba svo-
bodnih plemičev, v kateri se nahaja.159 Dokončen dokaz pa nam ponuja li-
stina iz leta 1189, v kateri je Eberhard Dravski naštet skupaj z npr. Ulrikom
Vovbrškim in Bertoldom Šaleškim med svobodnimi plemenitniki, med-
tem ko so salzburški ministeriali izrecno našteti posebej.160
1144, okoli november 1; objavljeno v: Kos, Gradivo IV, št. 201, 115 (»Hermanus de Tra«),
in 1144, Breže, v: Kos, Gradivo IV, št. 202, 115 (»Herimanno de Trahoven«).
Prim. npr.: 1161; v: StUB I, št. 368, 357 (k c. 1155); Kos, Gradivo IV, št. 440, 233 (»Eberhar-
dus de Trahe liber homo«), kjer se med pričami pojavi tudi Eberhardov služabnik »Megin-
hart famulus predicti Eberhardi de Tra«; tudi: MDC III, št. 830, 322. Primerjaj tudi: Hans
Pirchegger, Landesfürst und Adel in Steiermark während des Mittelalters, Graz 1951, 86 (op.
14), 123.
1155, Rajhenburg; objavljeno v: MDC I, št. 187/I, 155; regest v: Kos, Gradivo IV, št. 358,
185. Ta listina je pri naštevanju prič nejasna, saj ni povsem jasno, kakšen je status očeta in
sina Rudgerja iz Žebnika ter Gerloha Trušenjskega in Eberharda Šoštanjskega, ki so našteti
za krškimi ministeriali in pred bogenskimi ministeriali, med njimi pa je pisar postavil dvo-
pičje, ki ne dopušča natančne opredelitve, h katerim spadajo imenovani vitezi. Glede na na-
štete pa skoraj ni verjetno, da bi bili imenovani res bogenski vitezi, temveč je bolj verjetno,
da je pri naštevanju prič pisar naštel najprej grofe in svobodne plemiče, nato salzburške in
krške ministeriale ter nato za slednjimi in pred bogenskimi vrinil še navedene štiri, za katere
morda tudi sam ni bil na jasnem, kakšen je njihov status. Za očeta in sina Rudgerja iz Žebni-
ka, na primer, D. Kos predvideva, da sta bila traungavska ministeriala, za Gerloha Trušenj-
skega velja, da je po smrti grofa Bernharda Spanheimskega (Mariborskega) leta 1147, ko so
Trušenjski prešli v vrste njegovih dedičev, grofov Traungavskih, sam postal krški ministe-
rial (Claudia Fräss-Ehrfeld, Geschichte Kärntens, 187), toda v navedeni listini Gerloh ni na-
veden med le-temi. Očitno je, da je bil status omenjenih štirih vitezov dovolj kompliciran in
nejasen, zaradi česar jih je pisar navedel posebej.
1151 ali 1152; objavljeno v: Kos, Gradivo IV, št. 291, 159. In 1156, maj 3, Breže; v: StUB I, št.
391, 369; Kos, Gradivo IV, št. 363, 186.
Prim. 1162 (maj?); v: StUB I, št. 468, 433; MDC III, št. 1047, 395; Kos, Gradivo IV, št. 444,
225, in 1164, november 1, Krka; v: MDC I, št. 243, 187–190; Kos, Gradivo IV, št. 471, 238.
1189, julij 25, Breže; objavljeno v: SUB II, št. 465, 631–633; Kos, Gradivo IV, št. 760, 382.
