Page 67 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 67
Savinjska in Šaleška dolina v 12. stoletju 

Po letu 1192 pa Dravski izginejo oziroma iz zgoraj citirane listine, dati-
rane okrog leta 1210 (oz. vsekakor pred leto 1218), izvemo, da je Oto Dra-
vski sin Hermana Šoštanjskega. Ob Hermanu Šoštanjskem se takoj poja-
vlja tudi njegov brat Eberhard. Poskusimo določiti, kakšno je sorodstveno
razmerje med Dravskimi in Šoštanjskimi. Kot rečeno, po letu 1147 v listin-
skem gradivu ne srečujemo več Hermana Dravskega. Plemič z enakim ime-
nom pa se ponovno pojavi 9. junija 1192,161 vendar ta nikakor ne more biti
identičen z zgoraj omenjenim Hermanom. Med njima je prevelika časovna
razlika, saj bi moral biti Herman, ki je bil v letih od 1105 do 1126 že pol-
noleten, star več kot 90 let, kar pa glede na starostno dobo v srednjem veku
ni verjetno. Bolj verjetno je torej, da imamo v tem primeru opraviti z dru-
go generacijo dravskih plemenitnikov. Če vemo, da je Oto Dravski sin Her-
mana Šoštanjskega, je skoraj gotovo, da sta Herman II. Dravski in Herman
Šoštanjski ista oseba. Herman Šoštanjski ima brata Eberharda.162 Tudi na-
sledstvo obeh imen priča o istem rodu.

Poleg naštetega pomaga k postavljanju enačaja med obema rodbinama še
posestna struktura obeh rodbin, za kateri namreč vemo, da sta imeli svoja
posestva tudi v Lungavu.163 Za Dravske že vemo, da je Wilhelm okoli leta
1131 prodal svojo posest v Lungavu krškemu škofu Romanu I. Ravno tako
vemo, da je tik pred letom 1167 Eberhard »de Thrae« podelil v navzočno-
sti krškega škofa Romana I. salzburški nadškofiji neko posest v Tamswe-
gu.164 Leta 1213 se bratje Peregrin, Herman in Friderik Šoštanjski omenja-
jo kot priče skupaj z »milites de Longov«.165 Posest Dravsko/Šoštanjskih

 1192, junij 9, Breže; objavljeno v: SUB II, št. 485, 659; MDC I, št. 356, 265; Kos, Gradivo
IV, št. 807, 401.

 Eberhard in Herman Šoštanjska (»Eberhardus et Hermannus de Sonensteine«) se pojavlja-
ta kot priči npr. leta 1201, ko pričata v listini Henrika Kolniškega šentpavelskemu samosta-
nu (1201, januar 17, Št. Pavel; obj. v: MDC III, št. 1504, 586, 587). Njuna pozicija, uvrščena
sta pri koncu seznama prič, govori o njunem relativno nizkem statusu, predvsem pa verjetno
namiguje na njuno relativno mladost, ki jima je onemogočala, da bi zavzela primernejše me-
sto med plemstvom.

 Opozorimo naj tudi na dejstvo, da je pokrajina Lungau vse do 13. stoletja sodila h Koroški
in ne k Salzburški deželi (H. Pirchegger, Steirisch Lungau? ZHVSt 53/1962, 321–335).

 (Pred letom 1167, april 3.) Objavljeno v: SUB I, št. 166, 663; Kos, Gradivo IV, št. 487, 246.
Tamsweg je kraj v Lungavu.

 1213, december 17, Podsreda; objavljeno v: SUB III, št. 669, 175; StUB II, št. 124, 187;
Kos, Gradivo V, št. 212, 113. Prim. tudi: I. Orožen, Das Dekanat Drachenburg, 74, 318, 319
(»Peregrinus de Sonenstein et fratres eius Hermannus Fridericus milites de Longov, Her-
mannus, Livtoldus, Pernhardus« – iz listine ni povsem razvidno, ali se označba »milites de
Longov« nanaša na same tri brate »de Sonenstain« ali pa na naprej naštete Hermana, Leo-
polda in Bernarda, saj se položaj vejice pri SUB in Kos, Gradivo, razlikuje od položaja veji-
ce pri StUB. Za naše razpravljanje pa je pravzaprav vseeno, ali so bratje označeni kot vitezi iz
   62   63   64   65   66   67   68   69   70   71   72