Page 64 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 64
V primežu medplemiških prerivanj
litveni listini koroškega vojvode Henrika IV. Spanheima šentpavelskemu
samostanu leta 1123.139 Živel pa je približno do srede 30-ih let 12. stoletja,
saj vemo, da je kmalu po letu 1131 prodal krškemu škofu Romanu posest v
Lungavu.140 Opozorim naj na tako zelo tipično pojavljanje plemenitnikov
Dravskih v spanheimskih listinah, pojav, ki smo ga opazili že pri Kagerjih.
V zvezi z lokacijo Dravskega dvora sta možni dve razlagi. Po prvi, ki
jo sprejemajo tako Ernst Klebel141 kot tudi npr. Franc Kos142 in Hans
Pirchegger,143 naj bi ležal Dravski dvor v okolici Tinja/Tainach na Koro-
škem (zadnji, ki se je pridružil temu lociranju, je Heinz Dopsch144), med-
tem ko ga August Jaksch145, Gotbert Moro146 in tudi Herman Wiessner147
postavljajo v kraj Žihpolje/Maria Rain južno od Klagenfurta/Celovca. Pri
tem naj opozorim na upravičeno pripombo Gotberta Mora, da namreč
salzburška nadškofija v okolici Tinja ni imela svojih posesti, medtem ko je
v okolici kraja Žihpolje/Maria Rain posedovala bogata posestva.148 To se-
veda dodatno poudarja domnevo, da je vsaj v času do konca 11. stoletja z
imenom »Trahoue« mišljen dvor pri Žihpolju in ne pri Tinju.149 S tem pa
bomo še vrnili, na tem mestu naj opozorim le na eno dejstvo: brat Viljema IV. Vovbrškega,
Albert prošt v Passavu, se je imenoval tudi grof v Lessachu, to pa je gospostvo, ki leži v Lun-
gavu v neposredni soseščini Tamswega, kjer so svoje posesti imeli Dravski (H. Pirchegger,
Landesfürst und Adel I, 163).
(1123); objavljeno v: MDC III, št. 574, 233; regest v: Kos, Gradivo IV, št. 71, 43 (»Willi-
halm de Travo«).
H. Pirchegger, Lungau, 323. Leta 1164 je krški škof Roman I. podelil krškim kanonikom
med ostalim tudi polovico posestva ob Muri (»dimidiam partem predii aput Mvoram«), ki
ga je kupil od »Wilhelmo de Trahouen« (Kos, Gradivo IV, št. 471, 236).
E. Klebel, Lungau, 160ss.
Kos, Gradivo IV, krajevni imenik, 431.
H. Pirchegger, Lungau, 330.
Heinz Dopsch, Die Zeit der Karolinger und Ottonen, v: Geschichte Salzburgs I/I, Salzburg
1981, 180 (tudi zemljevid na str. 182, 183); isti, Österreichische Geschichte 1122–1278. Die
Länder und das Reich, Dunaj 1999, 321.
August v. Jaksch, Geschichte Kärntens bis 1335 I, Celovec 1928, 91.
Gotbert Moro, Zur Schenkung, 18 in 26ss.
Hermann Wiessner, Burgen und Schlösser in Kärnten 2, Klagenfurt, Feldkirchen, Völker-
markt, Wien 1980, 67.
G. Moro, n. d., 26.
Opozoriti je potrebno še na eno dejstvo: leta 1181 je koroška vojvodinja Neža (žena koro-
škega vojvode Hermana Spanheimskega) podelila v spomin na svojega takrat že pokojnega
moža posest s sedmimi kmetijami in štiridesetimi podložniki v Dravskem dvoru (»predium
in Trahouen«) (MDC III, št. 1282, 482; 1181, december). Glede na naštete priče ne more
biti dvoma, da gre za posest v okolici Tinja. Če je bila posest Dravskega dvora v okolici Tinja
v lasti koroškega vojvode, potem na tej lokaciji ni prostora za svobodne Dravske. To dejstvo
bi seveda nakazovalo, da je večja verjetnost, da moramo locirati svobodne Dravske in njiho-
litveni listini koroškega vojvode Henrika IV. Spanheima šentpavelskemu
samostanu leta 1123.139 Živel pa je približno do srede 30-ih let 12. stoletja,
saj vemo, da je kmalu po letu 1131 prodal krškemu škofu Romanu posest v
Lungavu.140 Opozorim naj na tako zelo tipično pojavljanje plemenitnikov
Dravskih v spanheimskih listinah, pojav, ki smo ga opazili že pri Kagerjih.
V zvezi z lokacijo Dravskega dvora sta možni dve razlagi. Po prvi, ki
jo sprejemajo tako Ernst Klebel141 kot tudi npr. Franc Kos142 in Hans
Pirchegger,143 naj bi ležal Dravski dvor v okolici Tinja/Tainach na Koro-
škem (zadnji, ki se je pridružil temu lociranju, je Heinz Dopsch144), med-
tem ko ga August Jaksch145, Gotbert Moro146 in tudi Herman Wiessner147
postavljajo v kraj Žihpolje/Maria Rain južno od Klagenfurta/Celovca. Pri
tem naj opozorim na upravičeno pripombo Gotberta Mora, da namreč
salzburška nadškofija v okolici Tinja ni imela svojih posesti, medtem ko je
v okolici kraja Žihpolje/Maria Rain posedovala bogata posestva.148 To se-
veda dodatno poudarja domnevo, da je vsaj v času do konca 11. stoletja z
imenom »Trahoue« mišljen dvor pri Žihpolju in ne pri Tinju.149 S tem pa
bomo še vrnili, na tem mestu naj opozorim le na eno dejstvo: brat Viljema IV. Vovbrškega,
Albert prošt v Passavu, se je imenoval tudi grof v Lessachu, to pa je gospostvo, ki leži v Lun-
gavu v neposredni soseščini Tamswega, kjer so svoje posesti imeli Dravski (H. Pirchegger,
Landesfürst und Adel I, 163).
(1123); objavljeno v: MDC III, št. 574, 233; regest v: Kos, Gradivo IV, št. 71, 43 (»Willi-
halm de Travo«).
H. Pirchegger, Lungau, 323. Leta 1164 je krški škof Roman I. podelil krškim kanonikom
med ostalim tudi polovico posestva ob Muri (»dimidiam partem predii aput Mvoram«), ki
ga je kupil od »Wilhelmo de Trahouen« (Kos, Gradivo IV, št. 471, 236).
E. Klebel, Lungau, 160ss.
Kos, Gradivo IV, krajevni imenik, 431.
H. Pirchegger, Lungau, 330.
Heinz Dopsch, Die Zeit der Karolinger und Ottonen, v: Geschichte Salzburgs I/I, Salzburg
1981, 180 (tudi zemljevid na str. 182, 183); isti, Österreichische Geschichte 1122–1278. Die
Länder und das Reich, Dunaj 1999, 321.
August v. Jaksch, Geschichte Kärntens bis 1335 I, Celovec 1928, 91.
Gotbert Moro, Zur Schenkung, 18 in 26ss.
Hermann Wiessner, Burgen und Schlösser in Kärnten 2, Klagenfurt, Feldkirchen, Völker-
markt, Wien 1980, 67.
G. Moro, n. d., 26.
Opozoriti je potrebno še na eno dejstvo: leta 1181 je koroška vojvodinja Neža (žena koro-
škega vojvode Hermana Spanheimskega) podelila v spomin na svojega takrat že pokojnega
moža posest s sedmimi kmetijami in štiridesetimi podložniki v Dravskem dvoru (»predium
in Trahouen«) (MDC III, št. 1282, 482; 1181, december). Glede na naštete priče ne more
biti dvoma, da gre za posest v okolici Tinja. Če je bila posest Dravskega dvora v okolici Tinja
v lasti koroškega vojvode, potem na tej lokaciji ni prostora za svobodne Dravske. To dejstvo
bi seveda nakazovalo, da je večja verjetnost, da moramo locirati svobodne Dravske in njiho-
