Page 63 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 63
Savinjska in Šaleška dolina v 12. stoletju
ga pokrajinskega škofa Osvalda, ki si je želel večje samostojnosti, kot mu
jo je bil pripravljen priznati salzburški nadškof.130 V listini, nastali v dru-
gi polovici 10. stoletja, beremo, da je Dravski dvor sodil h Krnskemu gra-
du oz. k cerkvi Gospe Svete.131 Listina je bila sicer ponarejena, saj nosi letni-
co 890, vendar je njena vsebina v zgodovinskem oziru zanesljiva, kar doka-
zujejo tudi kasnejše potrditve te podelitve. Končno je rimski cesar Henrik
III. to podelitev potrdil leta 1051.132 Opozoriti pa velja, da je imela salzbur-
ška cerkev pri Dravskem dvoru v lasti cerkveno desetino in ne samega dvo-
ra.133 Ta je bil gotovo v lasti neke v listinah neimenovane rodbine. Mogoče
je, da so že takrat bivali na tem dvoru predniki plemenitnikov, imenovanih
po dvoru, prvič pa jih srečamo v listini, nastali med letoma 1105 in 1126.134
V omenjeni listini nastopajo kot priče grofu Bernardu Spanheimskemu in
njegovi soprogi Kunigundi, ki podelita samostanu v Št. Pavlu nekaj pose-
sti v okolici Velikovca, tudi »Willehalm de Tra et duo filii eius Walchun et
Herman«. Skoraj gotovo pa najdemo omenjenega Viljema Dravskega tudi
v listini, datirani v leto 1106. V darovnici, ki jo je izstavil spanheimski grof
Engelbert II. v korist samostana v Št. Pavlu, se na prvih dveh mestih poja-
vljata kot priči »Biligrim, Willihalm«135. V ustanovni listini stiškega sa-
mostana iz leta 1136 pa najdemo med pričami tudi nekega »Piligrimus
(de) Trah«.136 Imeni Viljem in Pilgrim najdemo razen v družini Dravskih
tudi v družini grofov Vovbrških. Toda Viljem I. Vovbrški, ki se leta 1107 v
virih pojavlja zadnjič, tokrat z dodatkom »Pozzuolo« po drugem družin-
skem sedežu na Furlanskem, je bil oče grofa Pilgrima (imenovanega von
Pozzuolo in tudi von Hohenwart)137 in bi se moral torej med pričami poja-
vljati pred svojim sinom in ne za njim. To je dejstvo, ki močno govori v prid
predpostavki, da sta z dvojico Pilgrim – Viljem mišljena brata Pilgrim in
Viljem Dravska.138 Ta isti Viljem se nato kot priča ponovno pojavi v pode-
Ernst Klebel, Zur Geschichte der Pfarren und Kirchen Kärntens, Fotomechanischer Nach-
druck aus Carinthia I, 115/1925/, 116/1926 in 117/1927, 18s. Primerjaj tudi: Bogo Grafe-
nauer, Pokristjanjevanje Slovencev, v: Zgodovina cerkve na Slovenskem, Celje 1991, 54.
890, november 20, Mattighofen; objavljeno v: StUB I, št. 9, 12–14; regest v: Kos, Gradivo II,
št. 296, 221.
1051, februar 8, Augsburg; regest v: Kos, Gradivo III, št. 179, 113.
Prim. tudi: Gotbert Moro, Zur Schenkung König Ludwig des Deutschen an des Erzstift
Salzburg im Jahre 860, Carinthia I 129/1929, 38, 39.
1105–1126; objavljeno v: MDC III, št. 521, 210; regest v: Kos, Gradivo IV, št. 11, 6.
1106; objavljeno v: MDC III, št. 523, 211.
1136, po september 24. Oglej; Kos, Gradivo IV, št. 130, 79.
Prim. Heinz Dopsch, Die Grafen von Heunburg, Carinthia 160/1970, 311–342.
Nedvomno pa tudi dejstvo, ki smo ga omenili, da se v obeh družinah pojavljata isti oseb-
ni imeni, Viljem in Pilgrim, govori o tesni sorodstveni povezanosti obeh družin. K temu se
ga pokrajinskega škofa Osvalda, ki si je želel večje samostojnosti, kot mu
jo je bil pripravljen priznati salzburški nadškof.130 V listini, nastali v dru-
gi polovici 10. stoletja, beremo, da je Dravski dvor sodil h Krnskemu gra-
du oz. k cerkvi Gospe Svete.131 Listina je bila sicer ponarejena, saj nosi letni-
co 890, vendar je njena vsebina v zgodovinskem oziru zanesljiva, kar doka-
zujejo tudi kasnejše potrditve te podelitve. Končno je rimski cesar Henrik
III. to podelitev potrdil leta 1051.132 Opozoriti pa velja, da je imela salzbur-
ška cerkev pri Dravskem dvoru v lasti cerkveno desetino in ne samega dvo-
ra.133 Ta je bil gotovo v lasti neke v listinah neimenovane rodbine. Mogoče
je, da so že takrat bivali na tem dvoru predniki plemenitnikov, imenovanih
po dvoru, prvič pa jih srečamo v listini, nastali med letoma 1105 in 1126.134
V omenjeni listini nastopajo kot priče grofu Bernardu Spanheimskemu in
njegovi soprogi Kunigundi, ki podelita samostanu v Št. Pavlu nekaj pose-
sti v okolici Velikovca, tudi »Willehalm de Tra et duo filii eius Walchun et
Herman«. Skoraj gotovo pa najdemo omenjenega Viljema Dravskega tudi
v listini, datirani v leto 1106. V darovnici, ki jo je izstavil spanheimski grof
Engelbert II. v korist samostana v Št. Pavlu, se na prvih dveh mestih poja-
vljata kot priči »Biligrim, Willihalm«135. V ustanovni listini stiškega sa-
mostana iz leta 1136 pa najdemo med pričami tudi nekega »Piligrimus
(de) Trah«.136 Imeni Viljem in Pilgrim najdemo razen v družini Dravskih
tudi v družini grofov Vovbrških. Toda Viljem I. Vovbrški, ki se leta 1107 v
virih pojavlja zadnjič, tokrat z dodatkom »Pozzuolo« po drugem družin-
skem sedežu na Furlanskem, je bil oče grofa Pilgrima (imenovanega von
Pozzuolo in tudi von Hohenwart)137 in bi se moral torej med pričami poja-
vljati pred svojim sinom in ne za njim. To je dejstvo, ki močno govori v prid
predpostavki, da sta z dvojico Pilgrim – Viljem mišljena brata Pilgrim in
Viljem Dravska.138 Ta isti Viljem se nato kot priča ponovno pojavi v pode-
Ernst Klebel, Zur Geschichte der Pfarren und Kirchen Kärntens, Fotomechanischer Nach-
druck aus Carinthia I, 115/1925/, 116/1926 in 117/1927, 18s. Primerjaj tudi: Bogo Grafe-
nauer, Pokristjanjevanje Slovencev, v: Zgodovina cerkve na Slovenskem, Celje 1991, 54.
890, november 20, Mattighofen; objavljeno v: StUB I, št. 9, 12–14; regest v: Kos, Gradivo II,
št. 296, 221.
1051, februar 8, Augsburg; regest v: Kos, Gradivo III, št. 179, 113.
Prim. tudi: Gotbert Moro, Zur Schenkung König Ludwig des Deutschen an des Erzstift
Salzburg im Jahre 860, Carinthia I 129/1929, 38, 39.
1105–1126; objavljeno v: MDC III, št. 521, 210; regest v: Kos, Gradivo IV, št. 11, 6.
1106; objavljeno v: MDC III, št. 523, 211.
1136, po september 24. Oglej; Kos, Gradivo IV, št. 130, 79.
Prim. Heinz Dopsch, Die Grafen von Heunburg, Carinthia 160/1970, 311–342.
Nedvomno pa tudi dejstvo, ki smo ga omenili, da se v obeh družinah pojavljata isti oseb-
ni imeni, Viljem in Pilgrim, govori o tesni sorodstveni povezanosti obeh družin. K temu se
