Page 56 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 56
V primežu medplemiških prerivanj
zi s prenosom pravic do gradu v Krki na salz-
burškega nadškofa. Še enkrat naj opozorim
na povezavo z družino Spanheimv, ki se je in
se še bo pokazala pomembna tudi pri obrav-
navanju izvora in/ali usode ostalih rodbin na
obravnavanem področju.
V 13. stoletju najdemo še dve listini, ki sta
vezani na Šaleške in jih z listinami iz 12. sto-
letja povezuje tudi skupno osebno ime. Ber-
told Šaleški se pojavlja leta 1220 in 1256.116
V eni od listin pa srečamo tudi Konrada
»de Schalach«, ki je pričal v listini, nana-
šajoči se na ptujsko posest na Koroškem.117
Le malo kasneje v zgoraj obravnavani listini
iz leta 1264 zasledimo Egelofa Šaleškega, ki
se z Gornjegrajskim samostanom pravda za
cerkev v Šmartnem pri Šaleku.118 Tako ime-
na, ki so različna, kot tudi pojavljanje v listi-
nah (Egelof nastopa v listini, ki se tiče Šale-
ške doline, medtem ko Šaleški nastopajo v
koroških in štajerskih listinah, vendar brez
neposrednega stika s Šaleško dolino) ne go-
vorijo o možnosti enačenja Šaleških iz 12.
in 13. stoletja z Egelofom in njegovimi na-
sledniki. Vendar ravno Egelofova listina ne-
dvomno govori o tem, da lahko iščemo ko-
renine gradu Šalek vsaj v sredini 12. stoletja,
primer Šoštanjskih, ki ga bomo predstavili v
1220, Berchtesgaden; objavljeno v: StUB II, št. 175,
259 (»Perhtoldus de Salekke«), in 1256, oktober 9,
Marenberg; objavljeno v: StUB III, št. 201, 288 (»do-
minus Berchtoldus de Sachach«).
1224; objavljeno v: StUB II, št. 223, 316 (»Chunra-
dus de Schalach«).
1264, januar 13, Škale; originalna perg. listina v
NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 643; pre-
pis iz 19. stoletja v arhiv Škale; objavljeno v: StUB IV,
št. 125, 78, in I. Orožen, Das Dekanat Schallthal,
123. O tem dogodku bomo več zapisali v poglavju o
cerkveni zgodovini, zato ga na tem mestu le omenja-
mo.
zi s prenosom pravic do gradu v Krki na salz-
burškega nadškofa. Še enkrat naj opozorim
na povezavo z družino Spanheimv, ki se je in
se še bo pokazala pomembna tudi pri obrav-
navanju izvora in/ali usode ostalih rodbin na
obravnavanem področju.
V 13. stoletju najdemo še dve listini, ki sta
vezani na Šaleške in jih z listinami iz 12. sto-
letja povezuje tudi skupno osebno ime. Ber-
told Šaleški se pojavlja leta 1220 in 1256.116
V eni od listin pa srečamo tudi Konrada
»de Schalach«, ki je pričal v listini, nana-
šajoči se na ptujsko posest na Koroškem.117
Le malo kasneje v zgoraj obravnavani listini
iz leta 1264 zasledimo Egelofa Šaleškega, ki
se z Gornjegrajskim samostanom pravda za
cerkev v Šmartnem pri Šaleku.118 Tako ime-
na, ki so različna, kot tudi pojavljanje v listi-
nah (Egelof nastopa v listini, ki se tiče Šale-
ške doline, medtem ko Šaleški nastopajo v
koroških in štajerskih listinah, vendar brez
neposrednega stika s Šaleško dolino) ne go-
vorijo o možnosti enačenja Šaleških iz 12.
in 13. stoletja z Egelofom in njegovimi na-
sledniki. Vendar ravno Egelofova listina ne-
dvomno govori o tem, da lahko iščemo ko-
renine gradu Šalek vsaj v sredini 12. stoletja,
primer Šoštanjskih, ki ga bomo predstavili v
1220, Berchtesgaden; objavljeno v: StUB II, št. 175,
259 (»Perhtoldus de Salekke«), in 1256, oktober 9,
Marenberg; objavljeno v: StUB III, št. 201, 288 (»do-
minus Berchtoldus de Sachach«).
1224; objavljeno v: StUB II, št. 223, 316 (»Chunra-
dus de Schalach«).
1264, januar 13, Škale; originalna perg. listina v
NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 643; pre-
pis iz 19. stoletja v arhiv Škale; objavljeno v: StUB IV,
št. 125, 78, in I. Orožen, Das Dekanat Schallthal,
123. O tem dogodku bomo več zapisali v poglavju o
cerkveni zgodovini, zato ga na tem mestu le omenja-
mo.
