Page 55 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 55
Savinjska in Šaleška dolina v 12. stoletju
škalsko faro in šmartinsko cerkvijo ni bila stara samo malo nad 40 let, kot
bi tudi lahko sklepali iz besedila listine,112 temveč je to ureditev, ki je bila
ob nastanku listine stara že (vsaj) sto let ter je torej samostojnost in pose-
ben položaj šmartinske cerkve v okviru škalske fare dejstvo že od izgradnje
šmartinske cerkve. Ravno tako pa listina dokazuje, da je cerkev sv. Marti-
na pri Šaleku nedvomno stala vsaj že v 12. stoletju, kar seveda pomeni, da
je v 70-tih letih 12. stoletja že moral stati tudi grad Šalek. Ker je cerkev sv.
Martina nastala kot lastniška cerkev šaleškega gradu, je njen nastanek ne-
dvomno mlajši kot izgradnja samega gradu. Tako je jasno, da letnica 1154,
ko so prvič omenjeni svobodni Šaleški, nikakor ni prezgodnji datum za na-
stanek gradu Šalek, temveč je povsem logična domneva, da je bil zgrajen že
vsaj v prvi polovici 12. stoletja.113 Na tem mestu naj opozorim še na omem-
bo nekega Hartnida »de Scalahc114« iz leta 1189. V zgoraj citirani listi-
ni iz leta 1264 smo videli, da se med škalskimi župniki omenja tudi neki
Hartnid, ki ga sicer ne najdemo v nobeni drugi listini. Ali je možno, da sta
oba Hartnida ista oseba? Ime govori v prid predpostavki, da če že nimamo
opravka z eno oz. isto osebo, gre zelo verjetno vsaj za pripadnika iste druži-
ne. V tem primeru seveda ne bi bilo pomislekov, da so bili v Šaleški dolini
pripadniki plemičev Šaleških.
V virih 12. stoletja se Šaleški pojavljajo v 13 listinah.115 Od tega je 11
listin vezanih na posest krškega škofa, dve listini pa je izstavil salzburški
nadškof, kar kaže na tesno povezanost Šaleških in krške škofije. Vendar se
v 10 od 11 krških listin Šaleški eksplicitno navajajo kot svobodni gospod-
je (liberi), kar govori, da povezava s škofom ni bila vazalne narave, temveč
smemo domnevati, da je šlo ali za sosednje posesti ali pa za drug, zaenkrat
še neznan vzorec pojavljanja Šaleških v krških listinah. Morda je odgovor
v podatku, da je bilo kar 7 od 11 krških listin tako ali drugače vezanih na
koroške vojvode iz družine Spanheimov, dve pa sta se ukvarjali s posestvi-
jo grofov Bogenskih. Ena s posestvijo Bogenskih v Dobrni, druga pa v zve-
žitve ljubljanski škofiji leta 1533; v: Slovenj Gradec in Mislinjska dolina, Slovenj Gradec
1995, 108; za vprašanje arhidiakonatov še posebej 102–105 (prim. še: 1174, januar 5, Gor-
nji Grad; StUB I, št. 554, 525; regest v: Kos, Gradivo IV, št. 544, 276, 277).
Tako npr.: Rok Poles et al., Sakralna dediščina Šaleške doline, Velenje 1998, 148.
To domnevo je ob sanaciji razvalin gradu, po ponovni natančni preučitvi le-teh, izrazil tudi
Ivan Stopar. Možnost nastanka gradu v 12. stoletju pa potrjuje tudi analiza arheološke-
ga gradiva, izkopanega ob sanaciji ruševin v letih 1991 in 1992. Glej: Danijela Brišnik, Ar-
heološko izkopavanje gradu Šalek, v: Danijela Brišnik, Tone Ravnikar, Grad Šalek, Velenje
1999, 35–62.
1189, 20. april; objavil MDC I, št. 342, 256; regest v: Kos, Gradivo IV, št. 757, 380.
O Šaleških in najstarejši zgodovini družine Šaleških glej tudi: Tone Ravnikar, Grad Šalek –
zgodovinski oris; v: Danijela Brišnik, Tone Ravnikar, Grad Šalek, Velenje 1999, 21–31.
škalsko faro in šmartinsko cerkvijo ni bila stara samo malo nad 40 let, kot
bi tudi lahko sklepali iz besedila listine,112 temveč je to ureditev, ki je bila
ob nastanku listine stara že (vsaj) sto let ter je torej samostojnost in pose-
ben položaj šmartinske cerkve v okviru škalske fare dejstvo že od izgradnje
šmartinske cerkve. Ravno tako pa listina dokazuje, da je cerkev sv. Marti-
na pri Šaleku nedvomno stala vsaj že v 12. stoletju, kar seveda pomeni, da
je v 70-tih letih 12. stoletja že moral stati tudi grad Šalek. Ker je cerkev sv.
Martina nastala kot lastniška cerkev šaleškega gradu, je njen nastanek ne-
dvomno mlajši kot izgradnja samega gradu. Tako je jasno, da letnica 1154,
ko so prvič omenjeni svobodni Šaleški, nikakor ni prezgodnji datum za na-
stanek gradu Šalek, temveč je povsem logična domneva, da je bil zgrajen že
vsaj v prvi polovici 12. stoletja.113 Na tem mestu naj opozorim še na omem-
bo nekega Hartnida »de Scalahc114« iz leta 1189. V zgoraj citirani listi-
ni iz leta 1264 smo videli, da se med škalskimi župniki omenja tudi neki
Hartnid, ki ga sicer ne najdemo v nobeni drugi listini. Ali je možno, da sta
oba Hartnida ista oseba? Ime govori v prid predpostavki, da če že nimamo
opravka z eno oz. isto osebo, gre zelo verjetno vsaj za pripadnika iste druži-
ne. V tem primeru seveda ne bi bilo pomislekov, da so bili v Šaleški dolini
pripadniki plemičev Šaleških.
V virih 12. stoletja se Šaleški pojavljajo v 13 listinah.115 Od tega je 11
listin vezanih na posest krškega škofa, dve listini pa je izstavil salzburški
nadškof, kar kaže na tesno povezanost Šaleških in krške škofije. Vendar se
v 10 od 11 krških listin Šaleški eksplicitno navajajo kot svobodni gospod-
je (liberi), kar govori, da povezava s škofom ni bila vazalne narave, temveč
smemo domnevati, da je šlo ali za sosednje posesti ali pa za drug, zaenkrat
še neznan vzorec pojavljanja Šaleških v krških listinah. Morda je odgovor
v podatku, da je bilo kar 7 od 11 krških listin tako ali drugače vezanih na
koroške vojvode iz družine Spanheimov, dve pa sta se ukvarjali s posestvi-
jo grofov Bogenskih. Ena s posestvijo Bogenskih v Dobrni, druga pa v zve-
žitve ljubljanski škofiji leta 1533; v: Slovenj Gradec in Mislinjska dolina, Slovenj Gradec
1995, 108; za vprašanje arhidiakonatov še posebej 102–105 (prim. še: 1174, januar 5, Gor-
nji Grad; StUB I, št. 554, 525; regest v: Kos, Gradivo IV, št. 544, 276, 277).
Tako npr.: Rok Poles et al., Sakralna dediščina Šaleške doline, Velenje 1998, 148.
To domnevo je ob sanaciji razvalin gradu, po ponovni natančni preučitvi le-teh, izrazil tudi
Ivan Stopar. Možnost nastanka gradu v 12. stoletju pa potrjuje tudi analiza arheološke-
ga gradiva, izkopanega ob sanaciji ruševin v letih 1991 in 1992. Glej: Danijela Brišnik, Ar-
heološko izkopavanje gradu Šalek, v: Danijela Brišnik, Tone Ravnikar, Grad Šalek, Velenje
1999, 35–62.
1189, 20. april; objavil MDC I, št. 342, 256; regest v: Kos, Gradivo IV, št. 757, 380.
O Šaleških in najstarejši zgodovini družine Šaleških glej tudi: Tone Ravnikar, Grad Šalek –
zgodovinski oris; v: Danijela Brišnik, Tone Ravnikar, Grad Šalek, Velenje 1999, 21–31.
