Page 418 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 418
V primežu medplemiških prerivanj
cenštajn in Kacenštajnske smo v naši nalogi že spoznali in predvsem opo-
zorili, da so se, čeprav so formalno pripadali gospodom Ptujskim, obnašali
že v začetku 14. stoletja zelo oportuno.
Poglejmo si razvoj odnosov med Kacenštajnskimi in Ptujskimi. 12. no-
vembra 1305 imenuje Hartnid Ptujski pokojnega Diepolda I. Kacenštajn-
skega za »svojega zvestega« ter kot senior potrjuje določene podelitve po-
sesti Gornjegrajskemu samostanu, ki jih je izvedel že pokojni Diepold.61
Kmalu nato pa se ta idila pokvari. Že leta 1311 najdemo Diepolda II. sku-
paj z Ulrikom Žovneškim, Eberhardom Nazarskim, Ulrikom Safnom, Ru-
dolfom in Ortolfom - vitezoma Celjskima, ter Guntzljem Hekenberškim
med pričami v vovbrški listini. V drugem desetletju 14. stoletja se je nato
Diepold bojeval proti Čehom v vovbrškem vojaškem oddelku ter zato pre-
jel od Hermana Vovbrškega v zahvalo dve hubi.62 V tej listini ga Herman
imenuje »zvesti služabnik«. V vovbrški službi se Diepold nahaja še leta
1320,63 ko je v eni listini zopet označen kot »unser diener« grofov Vov-
brških. Po izumrtju grofov leta 1322 se Diepold za kratek čas zopet pojavi
v spremstvu Ptujskih. Tako ga najdemo 9. marca 1326 prisotnega na Ptu-
ju.64 Že istega leta, v mesecu avgustu, pa je skupaj z Wulfingom Edlingom
iz Guštanja prevzel dolgove, ki jih je tako pri Židih kot pri kristjanih imel
Friderik Žovneški (»Daz wir /Wulfing in Diepold/ uns aller der guolt ver-
vangen haben, die unserre vorgenant herre herre Fridreich vrey von Sen-
nek gelten sol zden Juden oder zden Christen, wa er gelten sol«), v zastavo
pa sta za to prejela gradove Žovnek, Lemberg in Rogatec (»daz uns paiden
unverschaidenlich unser lieber herre herre Fridreich der edel von Sevnek
geantwort hat alles das, daz er hat: Seunek, Lengenburg, Rohatz und allez
daz, daz dar zuo gehoret, gesuocht und ungesuocht, swie es genant ist«).65 V
tej listini sta imenovana viteza imenovala Friderika Žovneškega »vnser lie-
ber herre«. O podrejenosti Žovneškim pa priča tudi listina iz 1. decembra
1327, s katero je Diepold skupaj s svojo ženo Trudo prodal določene pose-
1305, november 12, Ptuj; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1682; objavljeno v: I. Orožen, Das Dekanat Schallthal, 44; regest v: I. Orožen, Das Benedik-
tinerstift Oberburg, 78.
1318, junij 14, Pliberk/Bleiburg; regest v: F. Kommatar, MMK 19/1905, št. 28; MDC VIII,
št. 432, 130; RHSt, št. 978, 259.
1320, julij 27, Slovenska Bistrica; orig. perg. listina v ARS, listine, vrnjene iz HHStA Dunaj;
regest v: MDC VII, št. 545, 161 (»unser diener Diepolt von Chaczenstain«). 1320, novem-
ber 13; orig. perg. listina v ARS, listine, vrnjene iz HHStA Dunaj; regest v: MDC VIII, št.
561, 165 (»her Diepolt von Chazenstain«).
1326, marec 9, Ptuj; orig. perg. listina v ARS, listine, vrnjene iz HHStA Dunaj.
1326, avgust 13, Celje; orig. perg. listina v ARS CE I, št. 18; objavljeno v: CKL, št. 118, 128.
F. Krones, Die Freien von Saneck, 186. Regest v: MDC IX, št. 38, 10.
cenštajn in Kacenštajnske smo v naši nalogi že spoznali in predvsem opo-
zorili, da so se, čeprav so formalno pripadali gospodom Ptujskim, obnašali
že v začetku 14. stoletja zelo oportuno.
Poglejmo si razvoj odnosov med Kacenštajnskimi in Ptujskimi. 12. no-
vembra 1305 imenuje Hartnid Ptujski pokojnega Diepolda I. Kacenštajn-
skega za »svojega zvestega« ter kot senior potrjuje določene podelitve po-
sesti Gornjegrajskemu samostanu, ki jih je izvedel že pokojni Diepold.61
Kmalu nato pa se ta idila pokvari. Že leta 1311 najdemo Diepolda II. sku-
paj z Ulrikom Žovneškim, Eberhardom Nazarskim, Ulrikom Safnom, Ru-
dolfom in Ortolfom - vitezoma Celjskima, ter Guntzljem Hekenberškim
med pričami v vovbrški listini. V drugem desetletju 14. stoletja se je nato
Diepold bojeval proti Čehom v vovbrškem vojaškem oddelku ter zato pre-
jel od Hermana Vovbrškega v zahvalo dve hubi.62 V tej listini ga Herman
imenuje »zvesti služabnik«. V vovbrški službi se Diepold nahaja še leta
1320,63 ko je v eni listini zopet označen kot »unser diener« grofov Vov-
brških. Po izumrtju grofov leta 1322 se Diepold za kratek čas zopet pojavi
v spremstvu Ptujskih. Tako ga najdemo 9. marca 1326 prisotnega na Ptu-
ju.64 Že istega leta, v mesecu avgustu, pa je skupaj z Wulfingom Edlingom
iz Guštanja prevzel dolgove, ki jih je tako pri Židih kot pri kristjanih imel
Friderik Žovneški (»Daz wir /Wulfing in Diepold/ uns aller der guolt ver-
vangen haben, die unserre vorgenant herre herre Fridreich vrey von Sen-
nek gelten sol zden Juden oder zden Christen, wa er gelten sol«), v zastavo
pa sta za to prejela gradove Žovnek, Lemberg in Rogatec (»daz uns paiden
unverschaidenlich unser lieber herre herre Fridreich der edel von Sevnek
geantwort hat alles das, daz er hat: Seunek, Lengenburg, Rohatz und allez
daz, daz dar zuo gehoret, gesuocht und ungesuocht, swie es genant ist«).65 V
tej listini sta imenovana viteza imenovala Friderika Žovneškega »vnser lie-
ber herre«. O podrejenosti Žovneškim pa priča tudi listina iz 1. decembra
1327, s katero je Diepold skupaj s svojo ženo Trudo prodal določene pose-
1305, november 12, Ptuj; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1682; objavljeno v: I. Orožen, Das Dekanat Schallthal, 44; regest v: I. Orožen, Das Benedik-
tinerstift Oberburg, 78.
1318, junij 14, Pliberk/Bleiburg; regest v: F. Kommatar, MMK 19/1905, št. 28; MDC VIII,
št. 432, 130; RHSt, št. 978, 259.
1320, julij 27, Slovenska Bistrica; orig. perg. listina v ARS, listine, vrnjene iz HHStA Dunaj;
regest v: MDC VII, št. 545, 161 (»unser diener Diepolt von Chaczenstain«). 1320, novem-
ber 13; orig. perg. listina v ARS, listine, vrnjene iz HHStA Dunaj; regest v: MDC VIII, št.
561, 165 (»her Diepolt von Chazenstain«).
1326, marec 9, Ptuj; orig. perg. listina v ARS, listine, vrnjene iz HHStA Dunaj.
1326, avgust 13, Celje; orig. perg. listina v ARS CE I, št. 18; objavljeno v: CKL, št. 118, 128.
F. Krones, Die Freien von Saneck, 186. Regest v: MDC IX, št. 38, 10.
