Page 420 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 420
V primežu medplemiških prerivanj
Ptujski in Žovneški so si bili tem času nasprotni tako zaradi ptujskih po-
sesti v Zgornji Savinjski dolini kot zaradi (tudi ptujskih) posesti v Šaleški
dolini. Očitno so se Žovneški odločili narediti konec alodialnim ptujskim
žepom v obeh dolinah, ki so samo razbijali posestno enotnost Žovneških
ter onemogočali zaokrožitev posesti, ki so jih Žovneški šteli za svoj doma-
či predel. V boj za svoje posesti so se intenzivno podali po letu 1341, ko jim
cesar Ludvik podeli naziv grofje Celjski (»und geben in grafen namen von
Cyli«).72 Tako so najprej v pravi fajdi dosegli, da so se morali Ptujski uma-
kniti iz Rudeneka.73 Grad Rudenek je nastal verjetno le malo pred njego-
vo prvo omembo leta 1345.74 Gotovo je, da ga leta 1326, ko se je vršila že
obravnavana fajda v zvezi s protipravno gradnjo Rudenštajna med Vrbov-
škimi in Gornjegrajskim samostanom, še ni bilo. Dušan Kos domneva, da
je grad Rudenek nastal kot nadomestna vrbovška gradnja za leta 1326 po-
drti grad Rudenštajn. Le nekaj let po izgradnji gradu pa je že prišlo do faj-
de med Ulrikom Walseejskim, krškim škofom, grofom Ulrikom Pfanber-
škim, grofi Celjskimi in grofi Ortenburškimi in Planinskimi na eni strani
ter bratoma Hardegnom in Friderikom Ptujskima na drugi strani (»Vmb
den chrieg vnd auflouf so gewessen ist von des powes wegen Rudenek zwi-
schen vnsern getrewn Vlreich von Walse, den erwirdigen bischof Vlrich
von Gurkk, graf Vlreich von Pfannberch, n, dem grafen von Cili, den gra-
fen von Ortenburch, n, dem Muntpreiser allen irn wegen gewesen sind an
ainem tail. Vnd Herdegen vnd Fridreichen gebrudern von Pettowe vnd al-
len irn vreunden helfern vnd dienern vnd ouch allen andern wie die gnant
sind di in den chrieg von irn wegen gewessen sind an den andern tail.«).75
Žal je ostala ohranjena le ena listina, ki nam tako le delno razkriva vpogled
v ozadje spora. V citirani listini je namreč avstrijski, štajerski in koroški
vojvoda Albreht II. odločil, da začasno prevzame sporni grad in ga zadrži
tako dolgo, dokler mu obe sprti strani ne predočita listin, s katerimi bi do-
kazale svoje pravice do posesti (»Vnd wellen ouch daz bayd tayd von den-
selben purchstals wegen Rudeneck viertzehen tag nach dem heiligen tag ze
phingsten der schirest chumt zu vns chomen gen Wienn vnd mit in brin-
gen ir vrchund vnd chuntschaft da mit si vns ires rechten zu dem purchstal
Rudenekk beweisen.«).
1341, april 16, München; orig. perg. listina v ARS CE I, št. 65; objavljeno v: CKL, št. 212,
235–238; A. Muchar, Geschichte des Herzogtums Steiermark VI, 290; F. Krones, Die Freien
von Saneck 2: Die Cillier Chronik, 174, 175.
D. Kos, Med gradom in mestom, 97, 98.
Grad je ležal na manjši vzpetini severno od Rečice ob Savinji.
1345, april 21, Dunaj; po prepisu GZS na SAZU; regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift
Oberburg, 125.
Ptujski in Žovneški so si bili tem času nasprotni tako zaradi ptujskih po-
sesti v Zgornji Savinjski dolini kot zaradi (tudi ptujskih) posesti v Šaleški
dolini. Očitno so se Žovneški odločili narediti konec alodialnim ptujskim
žepom v obeh dolinah, ki so samo razbijali posestno enotnost Žovneških
ter onemogočali zaokrožitev posesti, ki so jih Žovneški šteli za svoj doma-
či predel. V boj za svoje posesti so se intenzivno podali po letu 1341, ko jim
cesar Ludvik podeli naziv grofje Celjski (»und geben in grafen namen von
Cyli«).72 Tako so najprej v pravi fajdi dosegli, da so se morali Ptujski uma-
kniti iz Rudeneka.73 Grad Rudenek je nastal verjetno le malo pred njego-
vo prvo omembo leta 1345.74 Gotovo je, da ga leta 1326, ko se je vršila že
obravnavana fajda v zvezi s protipravno gradnjo Rudenštajna med Vrbov-
škimi in Gornjegrajskim samostanom, še ni bilo. Dušan Kos domneva, da
je grad Rudenek nastal kot nadomestna vrbovška gradnja za leta 1326 po-
drti grad Rudenštajn. Le nekaj let po izgradnji gradu pa je že prišlo do faj-
de med Ulrikom Walseejskim, krškim škofom, grofom Ulrikom Pfanber-
škim, grofi Celjskimi in grofi Ortenburškimi in Planinskimi na eni strani
ter bratoma Hardegnom in Friderikom Ptujskima na drugi strani (»Vmb
den chrieg vnd auflouf so gewessen ist von des powes wegen Rudenek zwi-
schen vnsern getrewn Vlreich von Walse, den erwirdigen bischof Vlrich
von Gurkk, graf Vlreich von Pfannberch, n, dem grafen von Cili, den gra-
fen von Ortenburch, n, dem Muntpreiser allen irn wegen gewesen sind an
ainem tail. Vnd Herdegen vnd Fridreichen gebrudern von Pettowe vnd al-
len irn vreunden helfern vnd dienern vnd ouch allen andern wie die gnant
sind di in den chrieg von irn wegen gewessen sind an den andern tail.«).75
Žal je ostala ohranjena le ena listina, ki nam tako le delno razkriva vpogled
v ozadje spora. V citirani listini je namreč avstrijski, štajerski in koroški
vojvoda Albreht II. odločil, da začasno prevzame sporni grad in ga zadrži
tako dolgo, dokler mu obe sprti strani ne predočita listin, s katerimi bi do-
kazale svoje pravice do posesti (»Vnd wellen ouch daz bayd tayd von den-
selben purchstals wegen Rudeneck viertzehen tag nach dem heiligen tag ze
phingsten der schirest chumt zu vns chomen gen Wienn vnd mit in brin-
gen ir vrchund vnd chuntschaft da mit si vns ires rechten zu dem purchstal
Rudenekk beweisen.«).
1341, april 16, München; orig. perg. listina v ARS CE I, št. 65; objavljeno v: CKL, št. 212,
235–238; A. Muchar, Geschichte des Herzogtums Steiermark VI, 290; F. Krones, Die Freien
von Saneck 2: Die Cillier Chronik, 174, 175.
D. Kos, Med gradom in mestom, 97, 98.
Grad je ležal na manjši vzpetini severno od Rečice ob Savinji.
1345, april 21, Dunaj; po prepisu GZS na SAZU; regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift
Oberburg, 125.
