Page 422 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 422
V primežu medplemiških prerivanj
Prvo vprašanje, ki se postavlja, je seveda, zakaj je prišlo do spora. Hans
Pirchegger išče rešitev v listini iz leta 1364, s katero je Hansel Vrbovški
(1350–1392) prodal svoj grad Rudenberg (»vnser vest Ruodenberch«) gro-
foma Ulriku in Hermanu Celjskima skupaj z: »ain hof vnder der vest Rue-
denberch gelegen, ze Chappel /Kokarje/ ain huoben, ze Hasel /Lešje, dvo-
rec pri Holmcu pri Rečici v Savinjski dolini/ ain hub, ze Syban /?/ ain öde
hub, ze Negonicz /Negujnica nad Ljubnim/ ain öde hub, im Chrewczpe-
rg /ali Kriška vas med Gornjim Gradom in Radmirjem ali »Kriška gora«
pri Nazarjih na Dobrovljah, ali področje Križniškega vrha med Mozirjem
in Rečico ob Savinji/ zwo huben, dacz Ryecz /Rečica ob Savinji/ drei hof-
stett, am Leytn /verjetno kmetija Drč, severno od Ljubnega, manj verjetno
kmetija Rebernik v Podveži pri Lučah/, ain hub, dacz Brokonik /?/ ain öd
hub, dacz dem Kalisch /verjetno območje kmetije Kalšak v območju Ljub-
nega v Savinjski dolini/ ain öde hub, am der Lok ain mull /potok Lučnik
severno od Rečice ob Savinji? /, ze Luka /kmetija Lukež, južno od Šmartna
ob Dreti/ ain huben, dacz Lewcz /Luče ali Letuš?/ zwo huben vnd ain hof-
stat, dacz sand Petter /Šempeter v Savinjski dolini/ ain huben«, ter od gro-
fov vse skupaj prejel nazaj v fevd.76 H. Pirchegger upravičeno postavlja trdi-
tev, da sta Rudenek in Rudenberg ena in ista stavba ter da je bil grad očitno
vrbovški alod. Do spora leta 1345 pa naj bi prišlo, ker se Vrbovški niso mo-
gli odločiti, kateri strani bi ga prodali.77
Dušan Kos pa opozarja na dejstvo, da so vsi udeleženci spora dediči gro-
fov Vovbrških in da je spor za grad Rudenek najverjetneje še zadnji odmev
boja za vovbrško dediščino.78 Nedvomno dejstvo je, da je na strani Celjskih
grofov ponovno zbrana skoraj popolna »protiaufenštajnska« koalicija, ki
smo jo spoznali pri obravnavanju boja za vovbrško dediščino. Po drugi stra-
ni pa gospodje Ptujski niso bili potencialni dediči po grofih Vovbrških.
Njihovo vmešavanje v zgornjesavinjsko posest je torej moralo temeljiti na
drugačni osnovi. Pri tem pa se je ponovno potrebno spomniti na domnevo
Hansa Pircheggerja: posest Vrbovških in tudi gradu Rudenek (ki je nastal
na njihovi alodialni zemlji, kar nedvomno dokazuje citirana listina iz leta
1364) je ležala v neposredni soseščini kacenštajnskih posesti, ki pa so bile
takrat še vedno ptujske. Po drugi strani smo Vrbovške že spoznali kot vov-
brške ministeriale in so bili kot takšni tudi zaobjeti v boju za vovbrško de-
diščino. Še enkrat spomnimo na dejstvo, da sta si Konrad Aufensteinski in
Friderik Žovneški med vsemi ministeriali poimensko razdelila le Nikola-
1364, december 15, orig. perg. listina v ARS CE I, št. 212.
H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte, 198, 199.
D. Kos, Med gradom in mestom, 98.
Prvo vprašanje, ki se postavlja, je seveda, zakaj je prišlo do spora. Hans
Pirchegger išče rešitev v listini iz leta 1364, s katero je Hansel Vrbovški
(1350–1392) prodal svoj grad Rudenberg (»vnser vest Ruodenberch«) gro-
foma Ulriku in Hermanu Celjskima skupaj z: »ain hof vnder der vest Rue-
denberch gelegen, ze Chappel /Kokarje/ ain huoben, ze Hasel /Lešje, dvo-
rec pri Holmcu pri Rečici v Savinjski dolini/ ain hub, ze Syban /?/ ain öde
hub, ze Negonicz /Negujnica nad Ljubnim/ ain öde hub, im Chrewczpe-
rg /ali Kriška vas med Gornjim Gradom in Radmirjem ali »Kriška gora«
pri Nazarjih na Dobrovljah, ali področje Križniškega vrha med Mozirjem
in Rečico ob Savinji/ zwo huben, dacz Ryecz /Rečica ob Savinji/ drei hof-
stett, am Leytn /verjetno kmetija Drč, severno od Ljubnega, manj verjetno
kmetija Rebernik v Podveži pri Lučah/, ain hub, dacz Brokonik /?/ ain öd
hub, dacz dem Kalisch /verjetno območje kmetije Kalšak v območju Ljub-
nega v Savinjski dolini/ ain öde hub, am der Lok ain mull /potok Lučnik
severno od Rečice ob Savinji? /, ze Luka /kmetija Lukež, južno od Šmartna
ob Dreti/ ain huben, dacz Lewcz /Luče ali Letuš?/ zwo huben vnd ain hof-
stat, dacz sand Petter /Šempeter v Savinjski dolini/ ain huben«, ter od gro-
fov vse skupaj prejel nazaj v fevd.76 H. Pirchegger upravičeno postavlja trdi-
tev, da sta Rudenek in Rudenberg ena in ista stavba ter da je bil grad očitno
vrbovški alod. Do spora leta 1345 pa naj bi prišlo, ker se Vrbovški niso mo-
gli odločiti, kateri strani bi ga prodali.77
Dušan Kos pa opozarja na dejstvo, da so vsi udeleženci spora dediči gro-
fov Vovbrških in da je spor za grad Rudenek najverjetneje še zadnji odmev
boja za vovbrško dediščino.78 Nedvomno dejstvo je, da je na strani Celjskih
grofov ponovno zbrana skoraj popolna »protiaufenštajnska« koalicija, ki
smo jo spoznali pri obravnavanju boja za vovbrško dediščino. Po drugi stra-
ni pa gospodje Ptujski niso bili potencialni dediči po grofih Vovbrških.
Njihovo vmešavanje v zgornjesavinjsko posest je torej moralo temeljiti na
drugačni osnovi. Pri tem pa se je ponovno potrebno spomniti na domnevo
Hansa Pircheggerja: posest Vrbovških in tudi gradu Rudenek (ki je nastal
na njihovi alodialni zemlji, kar nedvomno dokazuje citirana listina iz leta
1364) je ležala v neposredni soseščini kacenštajnskih posesti, ki pa so bile
takrat še vedno ptujske. Po drugi strani smo Vrbovške že spoznali kot vov-
brške ministeriale in so bili kot takšni tudi zaobjeti v boju za vovbrško de-
diščino. Še enkrat spomnimo na dejstvo, da sta si Konrad Aufensteinski in
Friderik Žovneški med vsemi ministeriali poimensko razdelila le Nikola-
1364, december 15, orig. perg. listina v ARS CE I, št. 212.
H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte, 198, 199.
D. Kos, Med gradom in mestom, 98.
