Page 346 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 346
V primežu medplemiških prerivanj
v začetku 14. stoletja še neizkrčeno, zaradi česar so Vrbov-
ški smatrali, da samostan ne more na njem uveljavljati la-
stniških pravic. Za samostan je gradnja Rudenštajna seveda
predstavljala veliko nevarnost, saj bi takšen grad postal alo-
dni grad Vrbovških, kar pa bi seveda pomenilo prvi in odlo-
čen korak k osamosvojitvi družine. Gradnjo gradu Ruden-
štajn je potrebno domnevati v letu 1324 ali 1325.39
Takoj po izgradnji gradu je prišlo do spora med Vrbov-
škimi in Gornjegrajskim samostanom, katerega odvetnik je
v tem času že bil Ulrik V. Pfanberški. Samostan je verjetno
tudi zaradi tega spora prišel v hude finančne težave in je bil
prisiljen zastaviti svojo posest na Furlanskem v krajih Bu-
drija in Kozica ter svojo hišo v Čedadu za 200 mark, da je
lahko poravnal stroške, ki so nastali v vojni z Vrbovškimi. 8.
aprila leta 1326 je nato samostan izplačal teh 200 mark pri-
orju Valterju v Furlaniji z nalogo, da reši omenjene samo-
stanske posesti zastave.40 To se je zgodilo le štiri dni po tem,
ko se je grof Ulrik Pfanberški zavezal, da bo do 1. maja tega
leta podrl grad Rudenštajn.41 Sočasno so se kot poroki grofu
Pfanberškemu zavezali »Ich Fridreich der vrey von Sæunek
vnd ich Wulfinch von Ernuels vnd ich Wulfinch der Edlin-
ch von Guetenstein vnd ich Eberhart der Orpor vnd ich Di-
etmar der Mordax vnd ich Vlreich der Mertinger von Eken-
stain,« da se bodo zaprli v gostišče na Koroškem, če se grof
ne bi držal zaveze (»daz wir in varn schullen in ein leithaus
in swelhe stat er uns gepeutet in Chærnten«), ter ne bodo šli
iz njega, dokler ne bo grad Rudenštajn podrt in ne bo samo-
V leto 1324 jo postavlja A. Muchar, Geschichte des Herzogtums Steiermark
VI, 237, medtem ko I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, domneva,
da je do spora zaradi gradnje med samostanom in Vrbovškimi prišlo v letu
1325.
1326, april 8; regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 103.
1326, april 4, Pliberk; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih li-
stin, št. listine 1948 (»Wir graf Vlrich von Phanberch vergechn an disem
offen prief vnd tun chunt allen den si sehen oder hoernt lesen, daz wir ge-
lobt habn pei vnserm trewn vnsere vrowen vnd irem gotshause ze Ober-
nburch vnd dem ersam herren abt Leupolten vnd dem conuent da selbe,
daz wir vor sand Philippen tage der im neste chumphtik ist abprechen vnd
storen schullen Rudenstein di veste di di Altenburger gepaun habnt, vnd
dar vbersetze wir ze purgch di edeln vnd di erbern leute die haer geschribn
sint, di dar vber mit lobent daz den vorgenanten veste nicht furpaz da be-
laiben schulle.«).
v začetku 14. stoletja še neizkrčeno, zaradi česar so Vrbov-
ški smatrali, da samostan ne more na njem uveljavljati la-
stniških pravic. Za samostan je gradnja Rudenštajna seveda
predstavljala veliko nevarnost, saj bi takšen grad postal alo-
dni grad Vrbovških, kar pa bi seveda pomenilo prvi in odlo-
čen korak k osamosvojitvi družine. Gradnjo gradu Ruden-
štajn je potrebno domnevati v letu 1324 ali 1325.39
Takoj po izgradnji gradu je prišlo do spora med Vrbov-
škimi in Gornjegrajskim samostanom, katerega odvetnik je
v tem času že bil Ulrik V. Pfanberški. Samostan je verjetno
tudi zaradi tega spora prišel v hude finančne težave in je bil
prisiljen zastaviti svojo posest na Furlanskem v krajih Bu-
drija in Kozica ter svojo hišo v Čedadu za 200 mark, da je
lahko poravnal stroške, ki so nastali v vojni z Vrbovškimi. 8.
aprila leta 1326 je nato samostan izplačal teh 200 mark pri-
orju Valterju v Furlaniji z nalogo, da reši omenjene samo-
stanske posesti zastave.40 To se je zgodilo le štiri dni po tem,
ko se je grof Ulrik Pfanberški zavezal, da bo do 1. maja tega
leta podrl grad Rudenštajn.41 Sočasno so se kot poroki grofu
Pfanberškemu zavezali »Ich Fridreich der vrey von Sæunek
vnd ich Wulfinch von Ernuels vnd ich Wulfinch der Edlin-
ch von Guetenstein vnd ich Eberhart der Orpor vnd ich Di-
etmar der Mordax vnd ich Vlreich der Mertinger von Eken-
stain,« da se bodo zaprli v gostišče na Koroškem, če se grof
ne bi držal zaveze (»daz wir in varn schullen in ein leithaus
in swelhe stat er uns gepeutet in Chærnten«), ter ne bodo šli
iz njega, dokler ne bo grad Rudenštajn podrt in ne bo samo-
V leto 1324 jo postavlja A. Muchar, Geschichte des Herzogtums Steiermark
VI, 237, medtem ko I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, domneva,
da je do spora zaradi gradnje med samostanom in Vrbovškimi prišlo v letu
1325.
1326, april 8; regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 103.
1326, april 4, Pliberk; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih li-
stin, št. listine 1948 (»Wir graf Vlrich von Phanberch vergechn an disem
offen prief vnd tun chunt allen den si sehen oder hoernt lesen, daz wir ge-
lobt habn pei vnserm trewn vnsere vrowen vnd irem gotshause ze Ober-
nburch vnd dem ersam herren abt Leupolten vnd dem conuent da selbe,
daz wir vor sand Philippen tage der im neste chumphtik ist abprechen vnd
storen schullen Rudenstein di veste di di Altenburger gepaun habnt, vnd
dar vbersetze wir ze purgch di edeln vnd di erbern leute die haer geschribn
sint, di dar vber mit lobent daz den vorgenanten veste nicht furpaz da be-
laiben schulle.«).
