Page 343 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 343
itev vovbrške dediščine in svobodni plemiči Žovneški
stiti praznino po smrti zadnjega Vovbržana
in na svojih posestvih doseči večjo samostoj-
nost. Prvi tak poskus, o katerem pa nas obve-
šča le ena listina, se je zgodil na področju Ša-
leške doline. Leta 1324 je namreč grof Ulrik
V. Pfanberški obljubil, da bo upošteval od-
ločitev, ki jo je izrekel njegov sorodnik/ujec
Hardegen Ptujski v zvezi s sporom med Ul-
rikom Mörtingerjem in Konradom Aufen-
steinskim v zvezi z gradom Ekenštajn v Šale-
ški dolini.29 Postavi se nam predvsem vpraša-
nje, kakšna je bila v tem sporu vloga Konra-
da Aufensteinskega. Prihod Ulrika Mörtin-
gerja na grad Ekenštajn smo že obravnavali v
poglavju o Šaleški dolini v času druge polo-
vice 13. stoletja. Postavili smo trdno domne-
vo, da lahko prihod rodbine Mörtinger na ta
grad postavljamo v čas malo po letu 1314, ko
se Oto Ekenštajnski preseli z Ekenštajna na
sosednji Šalek in se ekenštajnski grad »spra-
zni«. Jasno je tudi, da je Ulrik Mörtinger
poskusil izkoristiti kaotične razmere, ki so
nastale po izumrtju grofov Vovbrških, in se
na svojih posestvih čim bolj osamosvojiti, ni
pa jasno, kako, kdaj in predvsem na kakšni
osnovi je Konrad Aufensteinski lahko za-
čel zahtevati pravice do krškega gradu Eken-
štajn, ki je bil del vovbrške dediščine le zato,
ker so ga imeli Vovbržani v fevdu in so ga na-
prej podeljevali v sekundarni fevd (»afterle-
hen«), nazadnje ravno Mörtingerjem.
Vemo, da je Konrad Aufensteinski leto
pred tem dobil v zakup polovico gradu Ce-
lje s pripadajočimi posestmi, vendar k tej po-
lovici gotovo ni pripadal tudi Ekenštajn, ki je
bil krška posest. Glede na to, da je iz listine
razvidna podpora Ulrika Pfanberškega Ulri-
1324, marec 22, Št. Vid; regest v: MDC VIII, št. 703,
204.
stiti praznino po smrti zadnjega Vovbržana
in na svojih posestvih doseči večjo samostoj-
nost. Prvi tak poskus, o katerem pa nas obve-
šča le ena listina, se je zgodil na področju Ša-
leške doline. Leta 1324 je namreč grof Ulrik
V. Pfanberški obljubil, da bo upošteval od-
ločitev, ki jo je izrekel njegov sorodnik/ujec
Hardegen Ptujski v zvezi s sporom med Ul-
rikom Mörtingerjem in Konradom Aufen-
steinskim v zvezi z gradom Ekenštajn v Šale-
ški dolini.29 Postavi se nam predvsem vpraša-
nje, kakšna je bila v tem sporu vloga Konra-
da Aufensteinskega. Prihod Ulrika Mörtin-
gerja na grad Ekenštajn smo že obravnavali v
poglavju o Šaleški dolini v času druge polo-
vice 13. stoletja. Postavili smo trdno domne-
vo, da lahko prihod rodbine Mörtinger na ta
grad postavljamo v čas malo po letu 1314, ko
se Oto Ekenštajnski preseli z Ekenštajna na
sosednji Šalek in se ekenštajnski grad »spra-
zni«. Jasno je tudi, da je Ulrik Mörtinger
poskusil izkoristiti kaotične razmere, ki so
nastale po izumrtju grofov Vovbrških, in se
na svojih posestvih čim bolj osamosvojiti, ni
pa jasno, kako, kdaj in predvsem na kakšni
osnovi je Konrad Aufensteinski lahko za-
čel zahtevati pravice do krškega gradu Eken-
štajn, ki je bil del vovbrške dediščine le zato,
ker so ga imeli Vovbržani v fevdu in so ga na-
prej podeljevali v sekundarni fevd (»afterle-
hen«), nazadnje ravno Mörtingerjem.
Vemo, da je Konrad Aufensteinski leto
pred tem dobil v zakup polovico gradu Ce-
lje s pripadajočimi posestmi, vendar k tej po-
lovici gotovo ni pripadal tudi Ekenštajn, ki je
bil krška posest. Glede na to, da je iz listine
razvidna podpora Ulrika Pfanberškega Ulri-
1324, marec 22, Št. Vid; regest v: MDC VIII, št. 703,
204.
