Page 344 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 344
V primežu medplemiških prerivanj
ku Mörtingerju, s katerim je ostal tudi naprej v dobrih odnosih,30 je še to-
liko bolj logično, da moramo iskati podlago za vpletanje Konrada v krško
posest v Šaleški dolini drugje, v sami posesti Ekenštajna pa moramo vide-
ti pfanberški del vovbrške dediščine. Sklepamo torej lahko, da je posku-
šal Konrad Aufenstainski sistematično pridobiti k sebi tudi krške vovbrške
fevde, ki so ob delitvi verjetno pripadli Ulriku Pfanberškemu. Ta listina
pa dokazuje tudi, da je bila razdelitev vovbrške dediščine med grofa Ulrika
Pfanberškega in Friderika Žovneškega zapletena, saj je očitno, da je Pfan-
berški pridobil z dediščino tudi krške fevde, ki so sicer ležali v neposredni
bližini Žovneka in s tem v interesni sferi slednjih.
Kakor koli, čeprav nam citirana listina o poravnavni med Ulrikom Mör-
tingerjem in Konradom Aufensteinskim ne sporoča, kako sta se poravnala,
je iz nadaljnje usode gradu razvidno, da je grad Ekenštajn ostal Ulriku Mör-
tingerju. Ta ga je leta 1329 prejel od krškega škofa Gerolda celo v neposre-
dni fevd.31 Navedena listina je izjemno pomembna, saj natančno našteva po-
sest, ki je pripadala gradu in ki sta jo prejela v fevd Ulrik Mörtinger in nje-
gov brat Ott Schurbrand: »di fest ze Ekenstein«, skupaj s »vier hueben dacz
Pretlicz (!) (Prelska pri Št. Janžu na Peči/Vinska Gora), dacz Nider Perchsi-
tz (Spodnja Pirešica) sechs huoben, dacz Ober Perchsicz (Gornja Pirešica)
vier huoben, dacz sand Johans (Št. Janž na Peči/Vinska Gora) ein huob, vn-
der der fest ze Ekenstain sechs huoben, dacz Saeplach (verjetno Čepelnik, le-
dinsko ime v Škalah pri Velenju) zwo huoben, dacz Cel (Janškovo Selo pri
Št. Janžu ali pa manj verjetno Selo pri Šaleku pri Velenju) ein huob, dacz Lu-
kaw (Lokovina vzhodno od vasi Prelska) ein huob, dacz Pilchgrub (Polho-
všek, ime na področju Laz pri Velenju) ein huob, vnder der Linden (Podli-
pje) ein huob, dacz dem Pribe (izginulo ime, verjetno med Lipjem in Lopa-
tnikom) zwo huben, an dem Lopatnich (Lopatnik, gora severno od Vinske
Gore) achs huben«32. Da gre pri opisani posesti res za natančen opis posesti
gradu Ekenštajn, potrjuje tudi listina iz leta 1334, s katero je krški škof po-
delil Frideriku I. Žovneškemu v fevd omenjeni grad.33 Med letoma 1329 in
1334 se je moral Ulrik Mörtinger ukloniti močnejšim od sebe, Žovneškim.
Na primer: 1326, april 4, Pliberk/Bleiburg; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih li-
stin, št. listine 1948; delna objava v: CKL, št. 117, 127; I. Orožen, Das Benediktinerstift Ober-
burg, 102, 103.
1329, december 15, Labot/Lavamünd; prep. iz 19. stoletja v: StLA Graz, št. 1989c; regest v:
MDC IX, št. 298, 83. Regest v MDC se ne sklada z vsebino listine. Posesti gradu Ekenštajn so
naštete drugače, očitno je prišlo pri sestavljanju regesta do napake.
Za posamezne lokacije glej: P. Blaznik, Topografija, I in II (odgovarjajoča gesla). Poleg tega
primerjaj še: T. Ravnikar, Sledovi srednjeveške kolonizacije med Bevčami in Dobrno, 167–177.
1334, maj 25, Vitanje; orig. perg. listina v ARS CE I, št. 30; objavljeno v: CKL, št. 149, 168, 169.
ku Mörtingerju, s katerim je ostal tudi naprej v dobrih odnosih,30 je še to-
liko bolj logično, da moramo iskati podlago za vpletanje Konrada v krško
posest v Šaleški dolini drugje, v sami posesti Ekenštajna pa moramo vide-
ti pfanberški del vovbrške dediščine. Sklepamo torej lahko, da je posku-
šal Konrad Aufenstainski sistematično pridobiti k sebi tudi krške vovbrške
fevde, ki so ob delitvi verjetno pripadli Ulriku Pfanberškemu. Ta listina
pa dokazuje tudi, da je bila razdelitev vovbrške dediščine med grofa Ulrika
Pfanberškega in Friderika Žovneškega zapletena, saj je očitno, da je Pfan-
berški pridobil z dediščino tudi krške fevde, ki so sicer ležali v neposredni
bližini Žovneka in s tem v interesni sferi slednjih.
Kakor koli, čeprav nam citirana listina o poravnavni med Ulrikom Mör-
tingerjem in Konradom Aufensteinskim ne sporoča, kako sta se poravnala,
je iz nadaljnje usode gradu razvidno, da je grad Ekenštajn ostal Ulriku Mör-
tingerju. Ta ga je leta 1329 prejel od krškega škofa Gerolda celo v neposre-
dni fevd.31 Navedena listina je izjemno pomembna, saj natančno našteva po-
sest, ki je pripadala gradu in ki sta jo prejela v fevd Ulrik Mörtinger in nje-
gov brat Ott Schurbrand: »di fest ze Ekenstein«, skupaj s »vier hueben dacz
Pretlicz (!) (Prelska pri Št. Janžu na Peči/Vinska Gora), dacz Nider Perchsi-
tz (Spodnja Pirešica) sechs huoben, dacz Ober Perchsicz (Gornja Pirešica)
vier huoben, dacz sand Johans (Št. Janž na Peči/Vinska Gora) ein huob, vn-
der der fest ze Ekenstain sechs huoben, dacz Saeplach (verjetno Čepelnik, le-
dinsko ime v Škalah pri Velenju) zwo huoben, dacz Cel (Janškovo Selo pri
Št. Janžu ali pa manj verjetno Selo pri Šaleku pri Velenju) ein huob, dacz Lu-
kaw (Lokovina vzhodno od vasi Prelska) ein huob, dacz Pilchgrub (Polho-
všek, ime na področju Laz pri Velenju) ein huob, vnder der Linden (Podli-
pje) ein huob, dacz dem Pribe (izginulo ime, verjetno med Lipjem in Lopa-
tnikom) zwo huben, an dem Lopatnich (Lopatnik, gora severno od Vinske
Gore) achs huben«32. Da gre pri opisani posesti res za natančen opis posesti
gradu Ekenštajn, potrjuje tudi listina iz leta 1334, s katero je krški škof po-
delil Frideriku I. Žovneškemu v fevd omenjeni grad.33 Med letoma 1329 in
1334 se je moral Ulrik Mörtinger ukloniti močnejšim od sebe, Žovneškim.
Na primer: 1326, april 4, Pliberk/Bleiburg; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih li-
stin, št. listine 1948; delna objava v: CKL, št. 117, 127; I. Orožen, Das Benediktinerstift Ober-
burg, 102, 103.
1329, december 15, Labot/Lavamünd; prep. iz 19. stoletja v: StLA Graz, št. 1989c; regest v:
MDC IX, št. 298, 83. Regest v MDC se ne sklada z vsebino listine. Posesti gradu Ekenštajn so
naštete drugače, očitno je prišlo pri sestavljanju regesta do napake.
Za posamezne lokacije glej: P. Blaznik, Topografija, I in II (odgovarjajoča gesla). Poleg tega
primerjaj še: T. Ravnikar, Sledovi srednjeveške kolonizacije med Bevčami in Dobrno, 167–177.
1334, maj 25, Vitanje; orig. perg. listina v ARS CE I, št. 30; objavljeno v: CKL, št. 149, 168, 169.
