Page 340 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 340
V primežu medplemiških prerivanj
izrinil iz velikega dela vovbrške dediščine na današnjem slovenskem Štajer-
skem. Zato logično domnevamo, da je imel v sporu z Aufensteinskimi glav-
no vlogo ravno on in si v tem smislu lahko razložimo tudi zastavo družin-
skih posesti bratom Ulriku II., Frideriku III. in Jansu I. iz družine Walsee-
Graz v letu 1329. Tega leta je namreč Friderik Žovneški omenjenim bra-
tom zastavil svoje gradove Rogatec, Kostrivnico, Lemberg pri Poljčanah,
Žovnek, Ojstrico, Smlednik, Šoštanj, Mozirje in odvetništvo nad Gornje-
grajskim samostanom za 8000 graških mark srebra.25 S to zastavo si je Fri-
derik prizadeval tesneje pritegniti na svojo stran tako pomembno silo, kot
so bili štajerski glavarji Walseejci. Max Doblinger pa verjetno upravičeno
domneva, da ta zastava potem ni bila nikoli udejanjena.26
Zanimivo je tudi poudariti, da čeprav so bili grofje Pfanberški eni od dvo-
jih dedičev, ki so imeli pravico do vovbrški posesti, so se sami očitno uma-
knili iz borbe za to dediščino ter so se pri omenjenem sporu postavili le v
vlogo stranskih opazovalcev dogajanja, svoj delež pri dediščini pa so raje za-
stavili Aufensteinskim. To si najverjetneje lahko razlagamo tako, da se Ul-
rik Pfanberški zaradi svojih posesti, ki jih je imel tako na Koroškem kot na
Štajerskem, ni želel zameriti ne koroškemu ne štajerskemu deželnemu gla-
varju. Spor, ki se je kot rečeno reševal predvsem med Aufensteinskimi in
Žovneškimi, se je končal šele leta 1331 z razsodbo vojvode Otona27 oziroma
leta 1333, ko je prišlo do menjave med Konradom Aufensteinskim in Fri-
derikom Žovneškim,28 o čemer bomo več govorili v nadaljevanju besedila.
Preden se posvetimo temu dogodku, je potrebno opozoriti še na ne-
kaj poskusov osamosvajanja manjših viteških družin, ki so želele izkori-
1329, december 30, Gradec; orig. perg. listina v ARS CE III, št. 2; objavljeno v: CKL, št.
127, 141–144; F. Krones, Die Freien von Saneck und ihre Chronik als Grafen von Cilli, št. VI,
122, 123 (v leto 1330, december 29): »Ich Vlriech, Fridreich und Jans prueder von Walsee,
dye weyl hauptleut in Styer, /…/ daz wir durch der trewen willen und uns unser liber swager
her Fridreich der vrey von Seunekk getan hat an dem satz, /…/ aller seiner vest Rochatz, Ko-
strauntz, Lengenburch, Seunek, Osterwytz, Vlednyk, Schonenstain, Prausperch, di sein sein
aygen oder sein lechen, mit leuten und mit guete, mit manschaft mit weyngarten, mit hofen,
mit wysmad, mit echern, gesuecht und ungesuecht, gestift und ungestyft, gepawen und unge-
pawen, ze holtz, ze veld, ze stain, ze wazzer, ze merchen oder swie es genant ist, und di voytay
ze Oberbuerch nit allen den rechten … um acht tausent march silber Gretzer gewichtes.«
M. Doblinger, Die Herren von Walsee, 125.
1331, september 27, Gradec; objavljeno v: CKL, št. 136, 148–150, in št. 137, 150–153. K.
Tangl, Die Freien von Suneck, MHVSt 13/1864, 73. Regest v: F. Krones, Die Freien von Sa-
neck, št. 49, 163. MDC IX, št. 476, 146, 147.
1333, febuar 28, Celje; originalna perg. listina v ARS CE III, št. 3; objavljeno v: CKL, št. 146,
163–165; F. Krones, Die Freien von Saneck, št. VII, 123–124. Regest v: K. Tangl, Die Freien
von Suneck, MHVSt 13/1864, 74 (z napačnim datumom: 1332, marec 15); MDC IX, št. 570,
173.
izrinil iz velikega dela vovbrške dediščine na današnjem slovenskem Štajer-
skem. Zato logično domnevamo, da je imel v sporu z Aufensteinskimi glav-
no vlogo ravno on in si v tem smislu lahko razložimo tudi zastavo družin-
skih posesti bratom Ulriku II., Frideriku III. in Jansu I. iz družine Walsee-
Graz v letu 1329. Tega leta je namreč Friderik Žovneški omenjenim bra-
tom zastavil svoje gradove Rogatec, Kostrivnico, Lemberg pri Poljčanah,
Žovnek, Ojstrico, Smlednik, Šoštanj, Mozirje in odvetništvo nad Gornje-
grajskim samostanom za 8000 graških mark srebra.25 S to zastavo si je Fri-
derik prizadeval tesneje pritegniti na svojo stran tako pomembno silo, kot
so bili štajerski glavarji Walseejci. Max Doblinger pa verjetno upravičeno
domneva, da ta zastava potem ni bila nikoli udejanjena.26
Zanimivo je tudi poudariti, da čeprav so bili grofje Pfanberški eni od dvo-
jih dedičev, ki so imeli pravico do vovbrški posesti, so se sami očitno uma-
knili iz borbe za to dediščino ter so se pri omenjenem sporu postavili le v
vlogo stranskih opazovalcev dogajanja, svoj delež pri dediščini pa so raje za-
stavili Aufensteinskim. To si najverjetneje lahko razlagamo tako, da se Ul-
rik Pfanberški zaradi svojih posesti, ki jih je imel tako na Koroškem kot na
Štajerskem, ni želel zameriti ne koroškemu ne štajerskemu deželnemu gla-
varju. Spor, ki se je kot rečeno reševal predvsem med Aufensteinskimi in
Žovneškimi, se je končal šele leta 1331 z razsodbo vojvode Otona27 oziroma
leta 1333, ko je prišlo do menjave med Konradom Aufensteinskim in Fri-
derikom Žovneškim,28 o čemer bomo več govorili v nadaljevanju besedila.
Preden se posvetimo temu dogodku, je potrebno opozoriti še na ne-
kaj poskusov osamosvajanja manjših viteških družin, ki so želele izkori-
1329, december 30, Gradec; orig. perg. listina v ARS CE III, št. 2; objavljeno v: CKL, št.
127, 141–144; F. Krones, Die Freien von Saneck und ihre Chronik als Grafen von Cilli, št. VI,
122, 123 (v leto 1330, december 29): »Ich Vlriech, Fridreich und Jans prueder von Walsee,
dye weyl hauptleut in Styer, /…/ daz wir durch der trewen willen und uns unser liber swager
her Fridreich der vrey von Seunekk getan hat an dem satz, /…/ aller seiner vest Rochatz, Ko-
strauntz, Lengenburch, Seunek, Osterwytz, Vlednyk, Schonenstain, Prausperch, di sein sein
aygen oder sein lechen, mit leuten und mit guete, mit manschaft mit weyngarten, mit hofen,
mit wysmad, mit echern, gesuecht und ungesuecht, gestift und ungestyft, gepawen und unge-
pawen, ze holtz, ze veld, ze stain, ze wazzer, ze merchen oder swie es genant ist, und di voytay
ze Oberbuerch nit allen den rechten … um acht tausent march silber Gretzer gewichtes.«
M. Doblinger, Die Herren von Walsee, 125.
1331, september 27, Gradec; objavljeno v: CKL, št. 136, 148–150, in št. 137, 150–153. K.
Tangl, Die Freien von Suneck, MHVSt 13/1864, 73. Regest v: F. Krones, Die Freien von Sa-
neck, št. 49, 163. MDC IX, št. 476, 146, 147.
1333, febuar 28, Celje; originalna perg. listina v ARS CE III, št. 3; objavljeno v: CKL, št. 146,
163–165; F. Krones, Die Freien von Saneck, št. VII, 123–124. Regest v: K. Tangl, Die Freien
von Suneck, MHVSt 13/1864, 74 (z napačnim datumom: 1332, marec 15); MDC IX, št. 570,
173.
