Page 339 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 339
Delitev vovbrške dediščine in svobodni plemiči Žovneški
podprli štajerskega glavarja Ulrika I. Walseejskega in Amelrika Ptujskega v
njunem boju proti koroškemu glavarju in maršalu Konradu Aufensteinske-
mu.20 Koalicijo je povezoval predvsem skupni interes v borbi za vovbrško de-
diščino. Ulrik V. Pfanberški in Friderik I. Žovneški sta videla svojo korist v
tem konfliktu ravno kot dediča po Vovbrških, enako pa velja seveda tudi za
Henrika Planinskega, ki je bil poročen z Elizabeto Pfanberško, hčerjo Ulri-
ka IV. Pfanberškega in Marjete Vovbrške, torej sestro Ulrika V. Pfanberške-
ga. Nastopanje Amelrika Ptujskega, ki sam sicer ni bil dedič po grofih Vov-
brških, si lahko razložimo s sorodstvenimi vezmi, ki so povezovale Ptujske,
Walseejske, Pfanberške in Žovneške. Edini, ki se je priključil protiaufen-
štajnski koaliciji ne da bi bil možni dedič vovbrške dediščine, je bil Hartnid
Vivšniški. V konflikt z Aufensteinskimi je prišel predvsem zaradi posesti in
sodišč, ki si jih je uspel pridobiti na račun Vovbržanov po njihovem porazu
v uporu proti vojvodi Meinhardu leta 1291/1293, s čimer se je nujno moral
zaplesti v spor s Konradom Aufensteinskim, ki se je na področju Koroške
čutil naslednika na vovbrških posestvih. Tako so Vivšniški uspeli pridobi-
ti nekdaj vovbrška deželska sodišča v Vovbrah, Št. Lenartu/St. Leonhard v
zgornji Lavantinski dolini21 in v spodnji Lavantinski dolini.22
V boju med dvema stranema za vovbrško dediščino in prevlado na Ko-
roškem in Štajerskem je najbolj nesrečno končal Hartnid Vivšniški, ki je
bil umorjen leta 1328.23 Vendar Konrad Aufensteinski kljub tako drastič-
nemu dejanju ni uspel pridobiti posesti Vivšniških za svojo družino. Sle-
dnji so leta 1331/1332 prodali svoja gradova Vivšnik in Hartneidstein go-
spodom Walseejskim.24 Potrebno je izpostaviti še dejstvo, da je bil Friderik
I. Žovneški poročen z Diemuto, hčerjo Ulrika I. Walseejskega, deželnega
glavarja na Štajerskem in enega od vpletenih v konflikt, kar seveda še jasne-
je razloži njegovo udeležbo pri tem spopadu. Kako resen je bil ta spor, potr-
juje tudi dejstvo, da sta bila v njem na različnih straneh angažirana koroški
deželni glavar Konrad Aufensteinski in na nasprotni strani štajerski dežel-
ni glavar Ulrik II. Walseejski, obema pa so se pridružili predstavniki naj-
pomembnejših in najmočnejših rodbin v deželah.
Razumljivo je, da je imel posebej velik motiv v sporu s Konradom Au-
fensteinskim Friderik I. Žovneški, saj mu je Konrad grozil, da ga bo počasi
1325, december 21, Gradec; CKL, št. 116, 126, 127. Regest v: MDC VIII, št. 825, 240.
1323, oktober 26, Fala; orig. perg. listina v ŠAM; regest v: MDC VIII, št. 679, 197; Anton
Ožinger, Listine lavantinske škofije v Pokrajinskem arhivu Maribor, Maribor 1989, št. 5, 11.
C. Fräss-Ehrfeld, Geschichte Kärntens, 394.
1328, maj 18, Gries; regest v: MDC IX, št. 181, 51.
Poleg že citirane literature tudi: Max Doblinger, Die Herren von Walsee, 125.
podprli štajerskega glavarja Ulrika I. Walseejskega in Amelrika Ptujskega v
njunem boju proti koroškemu glavarju in maršalu Konradu Aufensteinske-
mu.20 Koalicijo je povezoval predvsem skupni interes v borbi za vovbrško de-
diščino. Ulrik V. Pfanberški in Friderik I. Žovneški sta videla svojo korist v
tem konfliktu ravno kot dediča po Vovbrških, enako pa velja seveda tudi za
Henrika Planinskega, ki je bil poročen z Elizabeto Pfanberško, hčerjo Ulri-
ka IV. Pfanberškega in Marjete Vovbrške, torej sestro Ulrika V. Pfanberške-
ga. Nastopanje Amelrika Ptujskega, ki sam sicer ni bil dedič po grofih Vov-
brških, si lahko razložimo s sorodstvenimi vezmi, ki so povezovale Ptujske,
Walseejske, Pfanberške in Žovneške. Edini, ki se je priključil protiaufen-
štajnski koaliciji ne da bi bil možni dedič vovbrške dediščine, je bil Hartnid
Vivšniški. V konflikt z Aufensteinskimi je prišel predvsem zaradi posesti in
sodišč, ki si jih je uspel pridobiti na račun Vovbržanov po njihovem porazu
v uporu proti vojvodi Meinhardu leta 1291/1293, s čimer se je nujno moral
zaplesti v spor s Konradom Aufensteinskim, ki se je na področju Koroške
čutil naslednika na vovbrških posestvih. Tako so Vivšniški uspeli pridobi-
ti nekdaj vovbrška deželska sodišča v Vovbrah, Št. Lenartu/St. Leonhard v
zgornji Lavantinski dolini21 in v spodnji Lavantinski dolini.22
V boju med dvema stranema za vovbrško dediščino in prevlado na Ko-
roškem in Štajerskem je najbolj nesrečno končal Hartnid Vivšniški, ki je
bil umorjen leta 1328.23 Vendar Konrad Aufensteinski kljub tako drastič-
nemu dejanju ni uspel pridobiti posesti Vivšniških za svojo družino. Sle-
dnji so leta 1331/1332 prodali svoja gradova Vivšnik in Hartneidstein go-
spodom Walseejskim.24 Potrebno je izpostaviti še dejstvo, da je bil Friderik
I. Žovneški poročen z Diemuto, hčerjo Ulrika I. Walseejskega, deželnega
glavarja na Štajerskem in enega od vpletenih v konflikt, kar seveda še jasne-
je razloži njegovo udeležbo pri tem spopadu. Kako resen je bil ta spor, potr-
juje tudi dejstvo, da sta bila v njem na različnih straneh angažirana koroški
deželni glavar Konrad Aufensteinski in na nasprotni strani štajerski dežel-
ni glavar Ulrik II. Walseejski, obema pa so se pridružili predstavniki naj-
pomembnejših in najmočnejših rodbin v deželah.
Razumljivo je, da je imel posebej velik motiv v sporu s Konradom Au-
fensteinskim Friderik I. Žovneški, saj mu je Konrad grozil, da ga bo počasi
1325, december 21, Gradec; CKL, št. 116, 126, 127. Regest v: MDC VIII, št. 825, 240.
1323, oktober 26, Fala; orig. perg. listina v ŠAM; regest v: MDC VIII, št. 679, 197; Anton
Ožinger, Listine lavantinske škofije v Pokrajinskem arhivu Maribor, Maribor 1989, št. 5, 11.
C. Fräss-Ehrfeld, Geschichte Kärntens, 394.
1328, maj 18, Gries; regest v: MDC IX, št. 181, 51.
Poleg že citirane literature tudi: Max Doblinger, Die Herren von Walsee, 125.
