Page 281 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 281
Zgornja in spodnja Savinjska dolina
prodal grofu Ulriku III. Vovbrškemu del svoje posesti v Šaleški dolini.23 Ju-
nija istega leta pa je dobil samostan tudi manjšo posest od Friderika Kun-
šperškega. 10. junija je namreč ta v listini, ki jo je spisal na svojem gradu
Velenje, na prošnjo svojega viteza Alberta Škodnika podaril gornjegrajske-
mu opatu Wulfingu za eno marko in pol posesti v vasi Merinca pri Vran-
skem z vsemi pravicami, tako kot sta jih imela tudi Albert Škodnik in nje-
gov brat Herman »der Schuler« (»Ich Fridreich von Chvengesperch /…/
daz ich von meins getrewen dieners pet Albrechs des Schkvoniks, meinem
herren dem apt Wueliungen von Obernburch geanturt han vnt gebn di ai-
genschaft anderhalben march gelts ze Mirinlok in dem dorf, mit allen zeht
als ez der Schvodnik vnt Herman der Schvoler sein bruder auz geret habent
…«).24 Priče v listini so bili: »Albreht der Schvodnik, Herman der Schvo-
ler, Herman der Schreiber, Wueluich sein bruoder, Albreht des Schvelers
sun, Heinreich der Waldeker, Hartman der amman«. Ko smo obravnava-
li posest Ptujskih in njihovih sorodnikov Kunšperških v okolici Vranske-
ga, smo opozorili na večjo strnjeno posest, ki so jo imeli v svoji lasti vite-
zi Kunšperški, upravniki gradov Velenje in Hekenberg. Ta posest se je raz-
prostirala na območju Kal, Vologa, Tešove in Klokočovca. Vas Merinca pa
je naravno nadaljevanje te posesti, saj leži le dober kilometer južno od vasi
Kale. Kaže, da so vitezi Kunšperški uspeli ali alodirati ali pridobiti v fevd
večjo strnjeno posest, ki je ležala severno in severozahodno od Vranskega.
Ta listina pa odpira tudi vprašanje sorodstvenih povezav med Škodniki
in vitezi Velenjskimi in Turnskimi. Na to vprašanje je pozitivno odgovo-
ril že Dušan Kos v večkrat citiranem delu.25 Pripadnike družine Škodni-
kov srečamo prvič omenjene leta 1275. Tega leta je namreč prišlo do porav-
nave med krškim škofom Dietrikom in Gundakerjem iz Kunšperka, ki so
ga imeli ujetega škofovi ljudje.26 V listini izvemo le za enega od Gundaker-
jevih ječarjev, to je bil Engelbert Turnski, ki smo ga spoznali že v poglavju
o usodi gradu Turn v Škalah. Njegovo pojavljanje med možmi krškega ško-
fa Dietrika je presenetljivo le, če ne upoštevamo, da je bil kunšperški vitez
in da je tako seveda tudi lahko nastopal med krškimi zavezniki. V tej listi-
ni sta kot brata Gundakerja Kunšperškega izrecno omenjena tudi Albert
1296, april 24, Pliberk/Bleiburg – grad; prepis iz 19. stoletja v: StLA Graz, št. 1502b; regest
v: MDC VI, št. 348, 238. Več glej v poglavju o gradu Turn in njegovih gradnikih v drugi po-
lovici 13. stoletja.
1296, junij 10, Velenje; originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1507. Regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 73.
D. Kos, Med gradom in mestom, 70.
1275, maj 5, Podčetrtek, objavljeno v: GZM II/30; StUB IV, št. 545, 332, 333. Prim. tudi: I.
Orožen, Das Dekanat Schallthal, 61, 62, in I. Orožen, Das Dekanat Drachenburg, 401.
prodal grofu Ulriku III. Vovbrškemu del svoje posesti v Šaleški dolini.23 Ju-
nija istega leta pa je dobil samostan tudi manjšo posest od Friderika Kun-
šperškega. 10. junija je namreč ta v listini, ki jo je spisal na svojem gradu
Velenje, na prošnjo svojega viteza Alberta Škodnika podaril gornjegrajske-
mu opatu Wulfingu za eno marko in pol posesti v vasi Merinca pri Vran-
skem z vsemi pravicami, tako kot sta jih imela tudi Albert Škodnik in nje-
gov brat Herman »der Schuler« (»Ich Fridreich von Chvengesperch /…/
daz ich von meins getrewen dieners pet Albrechs des Schkvoniks, meinem
herren dem apt Wueliungen von Obernburch geanturt han vnt gebn di ai-
genschaft anderhalben march gelts ze Mirinlok in dem dorf, mit allen zeht
als ez der Schvodnik vnt Herman der Schvoler sein bruder auz geret habent
…«).24 Priče v listini so bili: »Albreht der Schvodnik, Herman der Schvo-
ler, Herman der Schreiber, Wueluich sein bruoder, Albreht des Schvelers
sun, Heinreich der Waldeker, Hartman der amman«. Ko smo obravnava-
li posest Ptujskih in njihovih sorodnikov Kunšperških v okolici Vranske-
ga, smo opozorili na večjo strnjeno posest, ki so jo imeli v svoji lasti vite-
zi Kunšperški, upravniki gradov Velenje in Hekenberg. Ta posest se je raz-
prostirala na območju Kal, Vologa, Tešove in Klokočovca. Vas Merinca pa
je naravno nadaljevanje te posesti, saj leži le dober kilometer južno od vasi
Kale. Kaže, da so vitezi Kunšperški uspeli ali alodirati ali pridobiti v fevd
večjo strnjeno posest, ki je ležala severno in severozahodno od Vranskega.
Ta listina pa odpira tudi vprašanje sorodstvenih povezav med Škodniki
in vitezi Velenjskimi in Turnskimi. Na to vprašanje je pozitivno odgovo-
ril že Dušan Kos v večkrat citiranem delu.25 Pripadnike družine Škodni-
kov srečamo prvič omenjene leta 1275. Tega leta je namreč prišlo do porav-
nave med krškim škofom Dietrikom in Gundakerjem iz Kunšperka, ki so
ga imeli ujetega škofovi ljudje.26 V listini izvemo le za enega od Gundaker-
jevih ječarjev, to je bil Engelbert Turnski, ki smo ga spoznali že v poglavju
o usodi gradu Turn v Škalah. Njegovo pojavljanje med možmi krškega ško-
fa Dietrika je presenetljivo le, če ne upoštevamo, da je bil kunšperški vitez
in da je tako seveda tudi lahko nastopal med krškimi zavezniki. V tej listi-
ni sta kot brata Gundakerja Kunšperškega izrecno omenjena tudi Albert
1296, april 24, Pliberk/Bleiburg – grad; prepis iz 19. stoletja v: StLA Graz, št. 1502b; regest
v: MDC VI, št. 348, 238. Več glej v poglavju o gradu Turn in njegovih gradnikih v drugi po-
lovici 13. stoletja.
1296, junij 10, Velenje; originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1507. Regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 73.
D. Kos, Med gradom in mestom, 70.
1275, maj 5, Podčetrtek, objavljeno v: GZM II/30; StUB IV, št. 545, 332, 333. Prim. tudi: I.
Orožen, Das Dekanat Schallthal, 61, 62, in I. Orožen, Das Dekanat Drachenburg, 401.
