Page 276 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 276
V primežu medplemiških prerivanj
Ta podelitev »ius patronatus« pa ni bila prva podelitev patronata nad
braslovško faro. Že leta 1278 je Leopold III. z Žovneka (»ego Levpoldus
liber de Sevnek«), ko se je odpravljal na bitko proti češkemu kralju Oto-
karju (»in expedicione exercitus incliti regis Romanorum Rvodolfi versus
Austriam contra magnificum et illustrem regem Boemorum Otakerum«),
podaril Gornjegrajskemu samostanu patronat nad braslovško župnijo, ki
ga je imel od svojih prednikov (»dedi monasterio Obernburgensi libere et
absolute ius patronatus ecclesie sancte Marie plebis de Vrâzlaus quod ha-
bere noscor a progenitoribus meis«), podelitev pa je izvedel tudi zato, da se
odkupi zaradi škode, ki jo je storil samostanu in je znašala šestdeset mark
pfenigov (»nec non pro diversis dampnis que dicto monasterio feci, que
estimata sunt ad sexingentas marcas denariorum«).11 Leopold III. je umrl
leta 1286. Tega leta je namreč njegova žena Marjeta, roj. grofica Vovbrška
(»Margareta comitissa relicta domini Levpoldi de Sevnek«), za dušni mir
pokojnega moža podelila Gornjegrajskemu samostanu patronatske pravice
nad faro v Braslovčah (»ius patronatus ecclesie sancte Marie plebis de Fraz-
laucz«)in dvor v Rakovljah, ki si ga je njen mož prilastil in je pripadal sa-
mostanu. Vrnila je tudi desetino pri kmetiji, ležeči ob gradu Žovnek (»de-
cimam unius manipuli sitam super Sevnek«), ki jo je brat njenega moža
Gebhard Žovneški (»quam olim dominus Gebhardus frater mariti mei«)
podelil samostanu za škodo, ki jo je skupaj s svojimi brati povzročil samo-
stanu »in provincia Obernburgensi« in ki si jo je njen mož do tedaj nepra-
vično prilaščal. Poleg tega je temu dodala še drugi snop desetine (očitno
gre za isto kmetijo »sitam super Sevnek«), vse za dušni mir njenega moža
in za povračilo škode, ki jo je pokojni storil samostanu na posestvih v gor-
njegrajski provinci, na dvoru v Rakovljah in na samostanski posesti na Vo-
logu12 (»in provincia ipsorum et in curia ipsorum aput Ræklach ipsorum
decimam detinendo, necnon in possessionibus ipsorum aput Wolog.«).13
1278, Žovnek; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 1131; objavlje-
no v: CKL, št. 48, 70, 71. Regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 59, 60; K. Tan-
gl, Die Freien von Suneck. Ahnen der Grafen von Cilli, 179 (nemški prevod listine).
Kateri Volog je pri tem mišljen, ni mogoče z gotovostjo zapisati. V Zadrečki dolini je potok
Voložnica, drugi Volog pa je na južni strani poti, ki vodi iz Šmartnega ob Dreti v Vransko.
Lahko domnevamo, da gre za isto vas, iz katere sta bila tudi brata Lenart in Ivan iz Vologa, ki
sta leta 1231 oropala samostan in bila zato kaznovana (orig. perg. listina v NALj, vrsta gor-
njegrajskih listin, št. 480). O tem dejanju smo pisali že v poglavju, posvečenem patriarhu Ber-
toldu Andeškemu. Že iz tistega dokumenta pa je očitno, da sta bila omenjena brata samostan-
ska podložnika in da je imel samostan torej že od začetka obstoja v lasti posest Volog.
1286, Žovnek; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 1288a; obja-
vljeno v: CKL, št. 53, 75, 76. Regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 63, 64; K.
Tangl, Die Freien von Suneck, Ahnen der Grafen von Cilli, 183–185 (nemški prevod).
Ta podelitev »ius patronatus« pa ni bila prva podelitev patronata nad
braslovško faro. Že leta 1278 je Leopold III. z Žovneka (»ego Levpoldus
liber de Sevnek«), ko se je odpravljal na bitko proti češkemu kralju Oto-
karju (»in expedicione exercitus incliti regis Romanorum Rvodolfi versus
Austriam contra magnificum et illustrem regem Boemorum Otakerum«),
podaril Gornjegrajskemu samostanu patronat nad braslovško župnijo, ki
ga je imel od svojih prednikov (»dedi monasterio Obernburgensi libere et
absolute ius patronatus ecclesie sancte Marie plebis de Vrâzlaus quod ha-
bere noscor a progenitoribus meis«), podelitev pa je izvedel tudi zato, da se
odkupi zaradi škode, ki jo je storil samostanu in je znašala šestdeset mark
pfenigov (»nec non pro diversis dampnis que dicto monasterio feci, que
estimata sunt ad sexingentas marcas denariorum«).11 Leopold III. je umrl
leta 1286. Tega leta je namreč njegova žena Marjeta, roj. grofica Vovbrška
(»Margareta comitissa relicta domini Levpoldi de Sevnek«), za dušni mir
pokojnega moža podelila Gornjegrajskemu samostanu patronatske pravice
nad faro v Braslovčah (»ius patronatus ecclesie sancte Marie plebis de Fraz-
laucz«)in dvor v Rakovljah, ki si ga je njen mož prilastil in je pripadal sa-
mostanu. Vrnila je tudi desetino pri kmetiji, ležeči ob gradu Žovnek (»de-
cimam unius manipuli sitam super Sevnek«), ki jo je brat njenega moža
Gebhard Žovneški (»quam olim dominus Gebhardus frater mariti mei«)
podelil samostanu za škodo, ki jo je skupaj s svojimi brati povzročil samo-
stanu »in provincia Obernburgensi« in ki si jo je njen mož do tedaj nepra-
vično prilaščal. Poleg tega je temu dodala še drugi snop desetine (očitno
gre za isto kmetijo »sitam super Sevnek«), vse za dušni mir njenega moža
in za povračilo škode, ki jo je pokojni storil samostanu na posestvih v gor-
njegrajski provinci, na dvoru v Rakovljah in na samostanski posesti na Vo-
logu12 (»in provincia ipsorum et in curia ipsorum aput Ræklach ipsorum
decimam detinendo, necnon in possessionibus ipsorum aput Wolog.«).13
1278, Žovnek; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 1131; objavlje-
no v: CKL, št. 48, 70, 71. Regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 59, 60; K. Tan-
gl, Die Freien von Suneck. Ahnen der Grafen von Cilli, 179 (nemški prevod listine).
Kateri Volog je pri tem mišljen, ni mogoče z gotovostjo zapisati. V Zadrečki dolini je potok
Voložnica, drugi Volog pa je na južni strani poti, ki vodi iz Šmartnega ob Dreti v Vransko.
Lahko domnevamo, da gre za isto vas, iz katere sta bila tudi brata Lenart in Ivan iz Vologa, ki
sta leta 1231 oropala samostan in bila zato kaznovana (orig. perg. listina v NALj, vrsta gor-
njegrajskih listin, št. 480). O tem dejanju smo pisali že v poglavju, posvečenem patriarhu Ber-
toldu Andeškemu. Že iz tistega dokumenta pa je očitno, da sta bila omenjena brata samostan-
ska podložnika in da je imel samostan torej že od začetka obstoja v lasti posest Volog.
1286, Žovnek; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 1288a; obja-
vljeno v: CKL, št. 53, 75, 76. Regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 63, 64; K.
Tangl, Die Freien von Suneck, Ahnen der Grafen von Cilli, 183–185 (nemški prevod).
